Vse poletje bo v vseh razstaviščih in izložbi Univerzitetne knjižnice Maribor na ogled razstava o zanimivem ljubiteljskem mariborskem filmskem ustvarjalcu Francu Kopiču, ki ustvarja že pol stoletja in se je pred leti zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov po številu nagrajenih kratkometražnih nekomercialnih filmov, med katerimi je tudi več dokumentarnih. Avtorja razstave Gledal sem Disneyja sta Karmen Salmič Kovačič in Jože Slaček, odprtju pa je sledil večer pod arkadami s saksofonistom Otom Vrhovnikom. Razstava bo na ogled do sredine septembra.
Neutrudni ljubiteljski filmar je Franc Kopič, posebnež v svojem, mariborskem okolju, človek z največ mednarodnimi nagradami pri nas pa tudi pozoren, priljubljen dokumentarni kronist. Dogodek, na katerem je s svojo kamero, je ohranjen za večno. In ohranil je na desetine izumirajočih obrti, izvirnih ljudi, fenomenov. Doslej je ta inženir tekstilne tehnologije prejel 800 nagrad na mednarodnih ljubiteljskih in profesionalnih festivalih. Malokdo ve, da je bil prvi avtor videospotov pri nas. Že leta 1975 je za pesem Bertija Rodoška To še spijemo, pa gremo, ki so jo izvajali z New Swing Quartetom in je bila nagrajena na Popevki Vesele jeseni, posnel animirani film.
Za njim je pol stoletja predanega dela v Film in videu klubu Maribor. Zagotovo je ena najprepoznavnejših, najizvirnejših osebnosti slovenskega amaterskega filma. Z mnogimi filmi je v svetu poskrbel za promocijo Maribora in Slovenije, saj najpogosteje upodablja življenje v svojem domačem mestu. Med nekaj sto nagradami mu je najljubša tista, ki jo je leta 1982 prejel za film Pogovarjajmo se - o mladih v Mariboru, ki imajo težave s sluhom in govorom. V tujini je Slovenijo uspešno predstavil tudi s filmom o Mariboru in Stari trti.
"Pred več kot pol stoletja sta oče in mama kupila prvo kamero, rusko. Moral si jo naviti in film je tekel tri minute. Začel sem pri osemnajstih z animacijo. Ko sem videl prve Disneyjeve filme, sem si zaželel delati na ta način," je povedal v Večerovem intervjuju. "A ko sem iskal folije za risanje filmov, sem imel težave. Prvi film sem naredil na stekla. Steklar mi je izdelal 400 stekel A4-format in nanje sem slikal. Ko sem bil že na fakulteti, študiral sem tekstilno tehnologijo v Mariboru, so prišli prvi grafoskopi, ki so imeli folijo. V Gradcu sem jo kupoval. Danes imam tiste prve 'videospote' na youtubu.''
Tehnike animacije, snemanja se je naučil sam. Čisti samouk je. V 3D-animaciji mu je tri ure pomagal računalničar, sicer pa se je izobraževal po spletu. "Za nekajminutni risani film je potrebnih najmanj 1500 ur. Kasneje sem se lotil dokumentarcev, tudi igranih filmov. Leta 1970 sem se včlanil v Kino klub Maribor. Prvi sem imel montažno mizo in tudi računalnik med prvimi v klubu. Učil sem starejše kolege novih tehnologij. Najbolj obžalujem, da v Mariboru ni več nobenega kina, kjer bi lahko predvajali ljubiteljske, drugačne filme. Tudi kinoteke ni. Moj največji in edini filmski vzornik je Walt Disney, njegove animacije so mi spremenile življenje pred dobrega pol stoletja," pravi eden največjih zanesenjakov v našem okolju s statusom samozaposlenega v kulturi. Z razstavo v UKM je prejel svojevrsten hommage v domačem mestu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
