Dolgo vas ni bilo na sceni, zdaj pa se pripravlja kompleksen, obsežen multižanrski projekt - gre za več projektov v bistvu. Kaj ste (za)snovali v tem težavnem, neobvladljivem koronskem času izolacije in molka?
"V času od lanske premiere Threnosa, projekta s premiero tik pred vstopom v obdobja karanten, sem dejavnost usmerila v tisto, kar je bilo pod temi pogoji mogoče. Posvetila sem se pisanju knjig, pripravi novega glasbenega dela, endemične pesmi, ter studijskemu snemanju plošče in zvočne knjige."
DERT je naslov koncerta v Unionski dvorani, ki bo 23. junija, v izvedbi projektnega ansambla novoglasbenega gledališča Choregie in produkciji Carmine Slovenice. Dan kasneje bo koncert tudi v jami v Divači v okviru festivala Sanje. Ampak koncert je šele uvod v neko širše ustvarjalno dejanje z več postavkami? Ta čas je izšla dvojezična knjiga endemičnih pesmi in dve cedejki.
"BABA je choregie projekt, ki obsega glasbeni, glasbenogledališki in literarni del. Pred nami je prvi sklop, in sicer izid dveh knjig - Katalog in Kolosalna balkanska fikcija, ki ju izdaja založba Sanje. Carmina Slovenica je pravkar izdala zvočno knjigo, kjer dramska igralka Minca Lorenci (režija zvočne knjige Tanja Lužar, svetovalka za jezik in govor Mojca Redjko) pripoveduje deset portretnih zgodb žensk. Dobrih dvanajst ur pripovedi, ki jih lahko poslušalci preko Audibooka naložijo na pametne telefone ali pa jih poslušajo na CD-predvajalniku, govori o ženskah z Balkana, ki se odločijo ali so bile določene živeti drugačno življenje. Življenjsko okolje in okoliščine si z junakinjami iz pripovedi delimo, saj se naše usode in izkušnje po nekaterih robovih stikajo in prekrivajo. Ženske v zgodbah so najbrž tudi ogledalo položaja žensk v sodobni družbi. Pripovedi so seveda fikcija, vendar vse temeljijo na dejstvih in resnicah.
Koncert DERT 23. junija v Unionu bo premierna izvedba novega dela in predstavitev zvokov in besed endemičnih pesmi. DERT je pravkar izšel kot knjiga poezije s priloženima CD-ploščama. Na eni so posnetki novoglasbenega gledališča Choregie z glasbo finske skladateljice Tellu Turkka, na drugem pa moja besedila podaja pesnica Nežka Struc, ki je pesmi tudi prepesnila iz angleščine v slovenščino.
Predvsem pa bo koncert priložnost izvajati pred poslušalci, kar bo prvič od lanskega Threnosa marca do zdaj. Medtem smo sicer imeli nekaj mednarodno odmevnih online dogodkov, prav te dni je dobro gledan streaming Toksičnih psalmov iz New Yorka. A nikakor se nisem navadila in tudi ne sprejela, da bi uprizoritvene umetnosti lahko delovale na ta način, zato čutim pred DERT-om prijetno vznemirjenje."
Zakaj "endemične pesmi"? Kot zapišete v prologu k dvojezični knjigi s skrivnostnim naslovom BABA in DERT, je "DERT platno, na katerega projicirate strahove družbe, dvome, probleme, užitke …, zgodovino in sedanjost". Gre za zgodbe o virdžinah, zapriseženih devicah, balkanskem fenomenu par excellence? Hkrati pa se ga lotevate večžanrsko - dokumentaristično, raziskovalno, avtorsko literarno, intimno, spominsko, tudi politično … Zanimiv pendant vašemu prvotno glasbenemu poslanstvu?
"Projekt BABA niso zgodbe o virdžinah, je pa z njimi navdahnjen. Nastajati je začel v času moje harvardske raziskave tega endemičnega pojava z Balkanskega polotoka. Gre za ženske, ki se zavežejo deviškosti, nosijo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo ... in so dokaj enakovredno moškim sprejete v njihov svet. Temu se je pridružilo še raziskovanje glasbene dejavnosti virdžin in s tem povezanega guslarstva. To je bila osnova za nastanek libreta za kompozicijo in scenarija za glasbenogledališko predstavo, nazadnje pa je oboje preraslo v besedilo, ki bo sedaj izšlo v knjižni obliki. Tema projekta se je od prvotne inspiracije, virdžin, razlezla in zašla še na druga polja. Tudi sama sem v projektu BABA stopila na druga izrazna polja, kar je bila zame izjemna izkušnja."
Balkanska duša lahko razume
K projektu ste povabili finsko skladateljico Tellu Turkka, s katero ste že sodelovali, avtorica poezije ste sami? Sodeč po prebranem, vam je "taljenje odmrznjenih glasov" (ena od vaših povednih metafor) izjemno uspelo. Od kod, zakaj ta korak, klic k verbalnemu?
"Poimenovanje dela projekt DERT izhaja iz tradicije tako imenovanega odprtja duše oziroma strastnega vriska duše. Verjetno le balkanska duša lahko popolnoma razume fenomen, ko iz neozdravljivih ostankov neubesedljivega 'bola' skozi intenzivno izkušnjo bolečine in stiske pride do popolne pomiritve. To je svojevrsten balkanski blues in pozitivna katarza v enem.
Besedila endemičnih pesmi so nastala za glasbo, ki jo skladam po naročilu Hewlett Foundation 50 Arts Commission - za gledališče, glasbeno gledališče in govorno besedo ter ansambla Kitka.
Moj navdih za ta projekt izhaja iz igranja in petja zgodb guslarjev, pri katerih sta glasba in besedilo tako tesno povezana, da se njuni koncepti in težnje pogosto prekrivajo. Oba sta enako pomembna in komaj obstajata drug brez drugega. Ideja glasbenega projekta je, da naj bi - enako kot pri guslarskem izvajanju epov - poslušalci/občinstvo poznali vsebino zgodbe, zato se bodo odzvali na ustvarjalno razporeditev znanih delov ali celo na ponovitev celotne zgodbe - ustvarjene in poustvarjene. Z drugimi besedami, gre za uporabo raznolike glasbe, navdihnjene z isto zgodbo. Ne zanima me značilen balkanski zvok, iščem novo zvočno razsežnost. Od tod ideja o sodelovanju z avtorico, ki prihaja iz drugega okolja. Naročilo cikla enajstih skladb za ženske glasove sem zaupala skladateljici Tellu Turkka, finski avtorici, interpretki in violinistki, ki se umetniško največ posveča žanru sodobne reinterpretirane ljudske glasbe."
Kako nas nagovarja devištvo danes? O tem ste se že spraševali v projektu EPK 2012 Like a Virgin - (Ne)dolžnosti oziroma v vašem projektu Placebo o krščanskem konceptu device matere.
"Res je videti, kot da se že dalj časa ukvarjam z devištvom. Vredno se mi zdi ukvarjati se z njim, saj mu ljudje še danes pripisujemo pomen. Pravzaprav je sedaj celo ponovno v vzponu praksa celibatnega življenja. Pri virdžinah seveda gre za drugačen položaj vzdržnosti kot pri religioznih praksah. Pojav zapriseženega devištva ima izvor v patrilinearnem sistemu. Ker njegova logika ne dovoljuje, da bi vlogo ohranjanja družinske linije opravljala kot ženska, se ideja nadaljevanja moške linije uresničuje s simbolno preobrazbo ene izmed hčera v moškega. To zapleteno konstrukcijo dodatno ščiti zaobljuba večnega devištva, da te ideje ne bi uničilo morebitno rojstvo otroka tuje krvi. Devištvo virdžin v odročnejših balkanskih krajih pomeni predvsem mehanizem za ohranjanje ravnotežja in preprečuje razpad obstoječih ekonomskih in družbenih odnosov."
Kdo je zaprisežena devica?
Vaše raziskovanje virdžin je dolgoletno, tudi in situ, po Balkanu, pa tudi na Harvardu ste raziskovali ta fenomen. Življenjske habitate in habituse si z junakinjami DERT-a delimo v raztegnjenem času in skozi skrivno zavezo. Po vaših raziskavah srednjeveških žensk v samostanih, rusalk in mnogih zamolčevanih, tlačenih junakinj skozi čas - novo polje v podobnem kontekstu drug(ačn)osti, ranljivosti …?
"Zanima me, kdo je zaprisežena devica in kakšna je njena identiteta, zakaj je pomembno, da spremeni vidne, zunanje lastnosti, in kaj je lahko tako močna motivacija, da ženska spremeni svoj najgloblje zakoreninjeni vidik identitete in začne živeti kot moški; in - ali se virdžina resnično podreja imperativu skupnosti ali pa morda celo stvari jemlje v svoje roke in podobna vprašanja.
Vendar pa me je v času, odkar se posvečam tej temi, začel vzporedno izredno zanimati še en fenomen, in sicer fenomen zahodnega pogleda. Gre za prepletanje dinamike moči med zahodno proizvodnjo znanja in védenja ter tradicijo, fenomeni, folkloro in njihovimi lokalnimi interpretacijami. Spoznala sem, kako sem bila tudi sama nevede v tej zanki. Ta obrat mi je popolnoma spremenil pogled. Najbrž sem tudi zato pri projektu BABA ubrala še druge in drugačne oblike izražanja. Ustvarila sem intuitivno pojmovno mrežo med glasbo, heteroromantično ideologijo, Balkanom in političnim, kjer preizprašujem oziroma drezam v identitetne politike in problematične komodifikacije spolov."
Treba je povedati nekaj o nastajanju projekta v pandemiji, novih medijih (pametnih telefonih), novih, težavnih okoliščinah, ki so zaznamovale projekt. Pravite, da ste zasnovali "testament pandemičnega časa"?
"Glasbeni projekt DERT je v celoti nastal v času, ko je svetu vladal koronavirus. Vaje petindvajsetčlanskega ansambla novoglasbenega gledališča Choregie so potekale doma, individualno, občasno preko spleta. Sodobna tehnologija lani še ni bila pripravljena na izzive skupnega muziciranja preko spleta, zato je bil projekt za vse velik izziv. Izvajalke so torej s pametnimi telefoni snemale svoja posamezna izvajanja, ki smo jih kasneje v studiu obdelali v celotne posnetke, ki so sedaj izšli. Na voljo so na različnih spletnih platformah, kot sta iTunes ali Spotify, ter še vedno tudi na, sedaj že malce preživeli obliki, CD-plošči. To je bil zelo kompleksen in dolgotrajen proces, v katerem sta pomemben del opravila voditeljica snemanja Mojca Kamnik in tonski mojster Danilo Ženko."
"Smrtoholična družbena ozkogledost" spremlja fenomen (anti)junakinj, ki so v ospredju vaših zgodb. Mitomanija, mizoginost, primitivizem čedalje bolj obvladujejo našo sedanjost - ne le v odnosu do zapriseženih devic.
"BABA je prostor, ki govori o družbi in njenih prepričanjih, védenjih pa tudi zablodah. Njene teme odražajo osrednjo vizijo življenja, človeških razmer in izkušenj, s poudarkom na ženskah. Dotika se tudi družbene ozkogledosti, ki rada ponavlja pojme, kot so tradicija, družina, čast, za katerimi pa se pogosto skriva mizoginost. BABA ne uči, raje razkriva, ne pridiga, ampak razlaga".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
