Nina Kurtela se s samostojno razstavo prvič predstavlja mariborski javnosti. V video eseju Dragi Aki tri pisma, naslovljena na Akija Kaurismäkija, spremljajo prizori, posneti v Dubrovniku in Helsinkih. Umetnica v svojih pismih tega priznanega finskega režiserja sicer nagovarja kot starega znanca, čeprav gre v resnici za pisma brez prejemnika. V tem primeru režiserjevo ime označuje protagonista, ki hrepeni po oddaljenem in idealiziranem Drugje in predstavlja kontrapunkt umetničinemu hrepenenju po identiteti, ki bi ji "nudila več priložnosti".
V iskanju namišljene finske identitete je umetnica obiskala Helsinke in raziskovala možnosti vpisovanja v novo odkriti prostor. Njeno iskanje je dobilo smisel, ko je v kavarni Akija Kaurismäkija našla neonski napis "Dubrovnik". Bleščeči napis jo je spomnil na dubrovniško poreklo njenega priimka in ustvaril povezavo med tema oddaljenima krajema. Prav film se je izkazal kot idealen medij za uprizoritev izrezanih kategorij časa, prostora in telesa, so ob razstavi zapisali v KiBeli.
"Robovi posnetih prizorov, zmehčani z montažo, se med seboj zlivajo, pri tem pa je ravno izbrani medij omogočil vznik tretjega premaknjenega/imaginarnega prostora. Prizori morja, palm, borovcev in tudi industrijski motivi imajo v filmu skorajda slikarske lastnosti, ob poslušanju vsebine pisem pa nas prevzame osupljiva estetika novonastalega ne-kraja."
Nina Kurtela (rojena v Zagrebu) je vizualna umetnica in plesna ustvarjalka, ki se ukvarja s koreografskimi in prostorsko specifičnimi praksami. V svoji konceptualni umetniški praksi, ki jo najpogosteje zaznamujeta nematerialnost in časovna dimenzija, se ukvarja z metodologijami vzdržljivosti, prisotnosti, vztrajnosti, ritualov, vsakodnevnih praks in naključij, pri čemer preizprašuje pojme denarnih vrednosti in nematerialnega dela, identitete, intimnosti, pripadnosti, doma in fikcije. Ustvarja v različnih medijih, kot so video, instalacija in performans, koreografija in ples. V mednarodnem prostoru se je predstavljala v različnih kontekstih - v muzejih in galerijah, na gledaliških, plesnih in filmskih festivalih ter v javnem prostoru: KW Berlin, MUMOK Dunaj, MSU Zagreb, HKW Berlin, 104 Pariz, Tokio Opera City Gallery, MMOMA Moskva, Royal Albert Hall London, Ars Aevi Sarajevo, Tanz Im August Berlin, Transmediale Berlin, Festival kratkega filma v Oberhausnu, Survival Kit Riga, X-border Art Biennial Švedska in tako dalje. Bila je nominirana za berlinsko nagrado za umetnost (2018) in prejela naslednje nagrade: japonsko nagrado za medijske umetnosti New Face Award Tokio, nagrado X-border Art Biennial na Švedskem, nagrado Henkel Art Award (nagrado za mladega umetnika_co CEE) Dunaj, Essl Art Award CEE Dunaj. Študirala je v okviru programa Ples, kontekst, koreografija na Univerzi za umetnost v Berlinu in magistrirala iz vizualnih umetnosti in likovne pedagogike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.
