Slike, ki potrkajo tudi na vest

Po premierni predstavitvi v Galeriji Instituta Jožef Stefan se sedaj Mariborčan, akademski slikar Bogdan Čobal, nekdanji profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, z najnovejšim ciklom Splav Meduze predstavlja še v razstavišču artKIT na mariborskem Glavnem trgu. Kakor je na odprtju izpostavila umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar, kuratorka razstave, zahteva tokratni cikel slik Čobala, ki je že več desetletij neutruden raziskovalec medija in prostorov na področju slikarstva in grafike, drugačno komunikacijo, saj je tudi tematika posebna.

In sicer je naredil pendant slike Theodora Gericaulta, ki je leta 1819 naslikal in na pariškem salonu razstavil resnični dogodek, tragedijo brodolomcev s fregate Meduza. Slika je bila za takratne čase zelo kontroverzna, ker je z njo kritiziral oblast ter nehumano ravnanje izbrancev in kapitana ladje. Ti so namreč rešili sebe, 149 preostalih potnikov pa so prepustili na milost in nemilost pobesnelemu morju. Preživelo je le petnajst ljudi. Da bi bil čim bolj avtentičen, se je slikar pred začetkom dela pogovarjal tudi z nekaterimi od njih. Pretresljiva slika pa je postala simbol klica trpečih in prizadetih ljudi.

"V nasprotju z bolečo temno svetlobo Gericaultovih barv je pri Čobalu le presvetljena in ugasla modrina. Narava ni hudobna, valovi in vetrovi nam niso v pogubo, je njegovo sporočilo. Je pa obenem vnesel aktualne dogodke 21. stoletja, realizem v obliki likovnih citatov, in tako neposredno potrkal na vest slehernika. Ladje in čolne, polne ljudi, slike beguncev, ki bežijo pred vojnami, lakoto in teror objavljajo mediji prav vsak dan. Le kako bi lahko bil človek ravnodušen. Čobal, ki tako s ciklom angažirano vstopa v aktualno problematiko, je napravil trajen dokument te tragedije, ki se je ne bi smeli navaditi, postati ravnodušni. V likovnem načinu pa je ohranil svoj značilni rokopis, tanke nanose barvnih plasti, mehke barvne prehode, spet drugje močne sledi s premišljenimi geometrijskimi intervencijami kot prostorskimi opredelitvami in iluzionističnimi pomagali," je še ob predstavitvi razstave izpostavila Zlatarjeva. Čobal ima tudi sam izkušnje z begunstvom. Leta 1942 se je rodil v srbskem Zrenjaninu, kamor so nacisti pregnali njegovo svobodomiselno družino. Po vojni pa so se vrnili domov, v Maribor.

Gericault je na sliki prikazal trenutek, ko nesrečni brodolomci na horizontu zagledajo ladjo in obupano kličejo na pomoč. Čobal je ob odprtju razstave, ki je pritegnilo lepo število obiskovalcev, pri tem opozoril na iztegnjeno roko, ki izraža hrepenenje človeka, da se vendarle zanj dobro izteče. Hkrati pa po njegovem mnenju ta roka predstavlja tudi strah pred begunci. "Toda tega nas ne sme biti strah. Dejstvo je, da je nomadstvo zmeraj bogatilo civilizacije," je še dodal avtor.

Razstava bo na ogled do 20. avgusta, vstopnine v razstavišče, ki je odprto od ponedeljka do petka med 16. in 20. uro, ni.