Slowindovih dvajset. In konec

Zadnja edicija festivala, ki teži "stran od suhoparnosti in predvidljivih poti", kot pravi skladateljica Nina Šenk, letošnja umetniška vodja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slowind: Jurij Jenko, Aleš Kacjan, Paolo Calligaris, Metod Tomac, Matej Šarc. F
Slowind

Končal se je 20. festival Slowind v Ljubljani, prireditev, ki je vseskozi promovirala sodobno glasbo, gostila mnoga ugledna sodobna skladateljska in izvajalska imena in predstavila mnoge svetovne praizvedbe. Pihalni kvintet Slowind kot nosilec in pobudnik festivala je že od začetka skrbel za novo slovensko glasbo in vsa leta vztrajno naročal nova dela. Ime kvinteta si je izmislil štajerski Anglež, dirigent Simon Robinson, kot ''slovenska pihala'', duhovitih interpretacij pa je še več. Najbrž ni pihalnega kvinteta na svetu, kot je Slowind, ki bi dve desetletji organiziral festival sodobne glasbe.
​Peterica pihalcev, zaposlenih v Slovenski filharmoniji - Aleš Kacjan, flavta, Matej Šarc, oboa, Paolo Calligaris, fagot, Jurij Jenko, klarinet, in Metod Tomac, rog, je vodila eno redkih gibanj za sodobno glasbo pri nas. Zakaj preteklik? Ker je bila letošnja edicija zadnja. Ob zadnji razdelitvi sredstev je ministrstvo Slowindu odtegnilo sredstva. Kulturna politika je ukinila Slowind, namesto da bi ga nagradila in podpirala še naprej.
Jubilejno edicijo s preroškim sloganom Še zadnjič je umetniško postavila skladateljica Nina Šenk, ki je si je zamislila med 6. in 20. novembrom šest koncertov. Kot je dejala, se je zavzemala za taka dela in ustvarjalce, ki si prizadevajo za vse tisto, kar v skladateljskem smislu pomeni "stran od suhoparnosti in predvidljivih poti". Kot je dejala, je sestavila "dober, barvit šopek, ki rine malo ven in išče inspiracijo malo dlje".
Letos je bilo na programu tudi precej skladateljic, med njimi svetovno znana avstrijska glasbenica Olga Neuwirth (1969), korejska skladateljica Unsuk Čin (1961), Nemka Isabel Mundry (1963), Izraelka Chaya Czernowin (1957), kitajska skladateljica Liza Lim (1966), kanadska skladateljica Sabrina Schroeder (1979), škotska skladateljica Rebecca Saunders (1967); med slovenskimi skladateljicami pa Larisa Vrhunc, Urška Pompe in Nina Šenk.
Med skladatelji letošnjega festivala Slowind so bili: Elliott Carter, Iannis Xenakis ali Bernd Alois Zimmermann, Švicar Beat Furrer (1954) in Nemec Enno Pope (1969), pa slovenski starosti Lojze Lebič in Vinko Globokar, med mlajšimi Vito Žuraj in Matej Bonin ter še nemški skladatelj in dirigent Matthias Pintscher (1971), švicarski skladatelj Michael Jarrell (1958) in Američan Georgi Dimitrov (1989).
Med ansambli, ki so 20. edicijo Slowinda še posebej požlahtnili, je bil sloviti dunajski ansambel Klangforum Wien. Uvodni koncert z naslovom Slowind in prijatelji je dirigentsko vodila Jera Petriček Hrastnik. Sledil je koncert Guillaume Dufay skozi prizmo našega časa. Tretji koncert je bil 7. novembra Kvartet JACK & Klemen Leben. Sledila sta avstrijska koncerta z ansamblom Klangforum Wien, zadnji pa je bil 20. novembra pod naslovom Dogodki, lesketanja, sledi, sence… Vsi koncerti so bili v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Zaključek 20. Festivala Slowind, 20. novembra ob 20.00, je bil namenjen najpomembnejšim - petim glasbenikom ansambla Slowind, ki so dvajset let bogatili glasbeno prizorišče s tehtnim programom in skrbeli, kot je dejala Nina Šenk, da "smo ostali odprti in se vedno znova prepričali, da se lahko slovenski ustvarjalci brez skrbi primerjamo s svetom".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta