Trideset pomladi glasbe in literature

Mariborska II. gimnazija praznuje tridesetletnico dveh svojih zunajšolskih zaščitnih znamk, angleškega gledališča - EST, English student theater, in literarne delavnice. Konec tega šolskega leta pomeni tudi slovo dveh mentorjev, Emila Pečnika in Danice Križanič Müller, ki sta zaznamovala ustvarjalno epoho drugogimnazijskega ustvarjanja. Šola, ki slovi po visokih standardih znanja, je silno prepoznavna tudi na polju zunajšolskega udejstvovanja dijakov. Vrvi od dogajanja, drugajanja, vsako leto znova se prebuja nova Pomlad na Drugi, ko se predstavijo številne gledališke skupine na šoli, filmska šola, zbori, orkester, koncerti, predavanja ... Med njimi imajo drugogimnazijski literati in estovci najdaljšo tradicijo in pravkar prihaja do prenosa generacij na vrhu. Oba mentorja sta poskrbela za svoje naslednike.

Literarna delavnica pri Danici

Podobno uspešna, malce bolj utišana, je zgodba literarne delavnice na II. gimnaziji. Vsak petek popoldne so se srečevali in potem pogosto odšli skupaj "v lajf". Mentorica Danica Križanič Müller, profesorica slovenščine in angleščine, je sama vrhunska pesnica, Glazerjeva nagrajenka. Tri desetletja je s svojo potrpežljivostjo in milino, kot je zapisal v uvodniku zadnje antologije ob 30-letnici ravnatelj II. gimnazije Ivan Lorenčič, uspevala v pritegovanju novih in novih dijakov, da so pisali pesmi, celo romane in drame. Trideset let že izhajajo tudi literarni zborniki in pesniške zbirke dijakov. Cela knjižna zbirka je nastala v tem času in dve antologiji. Prvo knjigo, pesniško zbirko, so izdali še pod mentorstvom Marije Sajko, profesorice slovenščine.
Po Daničinem slovesu 7. junija letos je mentorsko delo prevzela Nina Medved, ki ne uči na gimnaziji, je pa pesnica in komparativistka ter romanistka.

O nas v praški reviji

"Na začetku sem vedno prebrala kakega sodobnega pesnika ali prozaista, ki ga pri pouku nismo obravnavali. In če jih je kaj navdahnilo, so pisali ali pa tudi ne. Včasih je kdo prišel s čim čisto svojim, od doma. Spontano iz sebe je najbolj pomembno. Vsem se je odprlo. Celo papirniški razred sem imela iz Sladkogorske v času usmerjenega izobraževanja na gimnaziji. Tudi njim se je odprlo, končno so vedeli, o čem želijo pisati v šolskem spisu, kakšno je njihovo mnenje o stvareh; večina ni več zapisovala tistega, kar so si predstavljali, da bi jaz rada brala. Na delavnicah sem imela od 10 do 20 slušateljev, včasih tudi kakšnega manj, in sama sem vedno pisala zraven. Preko literature smo se tudi človeško zbliževali. Nekatera prijateljstva so ostala do zdaj, še vedno se družimo. Če hočeš obdržati skupino, moraš graditi zaupanje, posebej če gre za pisanje, ki je v bistvu individualno početje in lahko kdaj tudi razgalja človeka. V družini so stiki navadno pretesni, na delavnici pa je bilo med nami ravno toliko distance in ravno toliko neke druge bližine, da smo se povezali preko literature. Nekatera dekleta so potrebovala štiri leta, da so začela svoje pesmi brati pred drugimi. In nikoli nisem kritizirala v skupini, pred vsemi. Kdor je želel oceno svojih del, je prišel osebno in sva šla skozi pesmi na štiri oči, verz za verzom. Zgodilo se je, da je na našo delavnico prišel tudi dijak s katere izmed drugih šol, s Prve gimnazije, škofijske, celovške celo, murskosoboške, včasih pa se je kakšno leto vračal tudi kak študent."
Dijaki, ki so izšli iz literarnih delavnic, so nekateri danes pesniki, pisatelji, esejisti, kritiki, prevajalci, uredniki, tudi režiserji: Nataša Kramberger, Andrej Hočevar, Ana Svetel, Jelka Ciglenečki, Tanja Petrič, Nina Rajić, Aleš Novak, Katja Majer ... Zanimanje za literarne delavnice z leti ni pojenjalo, prve delavnice so bile podobne tem zadnjim. Edino, kar je drugače z leti, je sposobnost koncentracije. "Pogosto sem jim rekla, naj zaprejo oči in v tišini prisluhnejo mojemu branju. Potem so pogledali in bilo je, kot bi se zbudili iz sanj. Pred tremi leti sem tudi tako brala, pa mi je ena izmed dijakinj rekla, da je kar odplavala. Koncentracije je vse manj in morala sem začeti deliti liste že pred glasnim branjem."
Z mnogimi svojimi delavničarji še ima stike, mnogi ji prinesejo podpisane knjige. Eden največjih uspehov in mednarodnih prodorov delavnice je bil, ko je bila povabljena v najboljši družbi Petra Semoliča, Uroša Zupana, Borisa A. Novaka, da o svojem mentorstvu na II. gimnaziji nekaj zapiše v ugledno praško revijo Psi vino leta 2016.
Zunajšolske dejavnosti močno vplivajo na odločitev za študij. Prav obe zaščitni znamki šole skozi čas ob mnogih drugih dejavnostih to dokazujeta, saj so mnogi drugogimnazijci šli študirat umetnost, glasbo, literaturo, režijo ...