Intuitivno se zdi, da so glavni akterji novega Hollywooda v tem desetletju bolj ali manj doživljali počasen, a zanesljiv ustvarjalni zaton. Robert De Niro pogosto sprejema vloge vprašljive kakovosti, Al Pacino je priznal, da večkrat igra v slabih filmih "samo zato, da bi jih naredil boljše", Joe Pesci pa že leta uživa v zasluženem ustvarjalnem pokoju. Izmed režiserjev Spielberg poskuša s kopiranjem preteklih vzorcev osvojiti še kakšnega oskarja, Schrader se je našel v neodvisnem filmu, Malick je opit z lastno veličino, Coppola pa se tako ali tako raje ukvarja z vinarstvom. Nič od naštetega pa ne velja za Martina Scorseseja - 77-letni režiser tudi danes ostaja eden najpomembnejših režiserjev ameriškega filma. Naj gre za njegove igrane filme, kot sta Volk z Wall Streeta (2013) in Molk (2016), ali pa za njegove izvrstne glasbene dokumentarce, se njegovi celovečerci še vedno redno znajdejo na lestvicah najboljših filmov leta. Če bi kdo izmed preostalih omenjenih režiserjev na velikem platnu združil igralce, kot so De Niro, Pacino, Pesci in Keitel, bi rekli, da gre zgolj za drago in obupano nostalgično atrakcijo. Pri Scorseseju pač ne - njegov Irec (The Irishman) ponudi nič manj kot resen poskus reinterpretacije gangsterskega žanra.
Ne glede na to, za kako eminentna imena gre, pa je velika ovira pri vsem tem prav - starost. Možakarji, ki vsi po vrsti pripadajo isti generaciji, se danes bližajo 80-im in kljub renomeju ne premorejo več takšne ekspresivne moči kot nekoč, ko so nizali eno mojstrovino za drugo. Prizori dialoških konfliktov v Ircu nimajo tiste naelektrenosti, kot so jo imeli v Ulicah nasilja (1972), Taksistu (1975), Dobrih fantih (1990) ali v Kazinoju (1995), a prekaljeni Scorsese je znova našel prebrisan način, kako preseči tudi to oviro. V romanu I Heard You Paint Houses Charlesa Brandta je našel sijajno predlogo, s pomočjo katere je posnel zrelo nadaljevanje svojih legendarnih gangsterskih filmov. Zgodba o Franku Sheeranu (De Niro), ki se je v 60-ih in 70-ih letih minulega stoletja znašel v razcepu med italijansko mafijo in sindikalnim voditeljem Jimmyjem Hoffo, namreč poda svež pogled na pomembne dogodke nedavne ameriške zgodovine, ki so preko podzemeljskih lovk segali vse do atentata na Johna F. Kennedyja. In seveda je najbolj koristna plat te knjige prav ta, da so se ključni dogodki zgodbe odvili ravno takrat, ko so bili njeni akterji že močno v letih.
Scorsese je tudi s 77 leti eden najpomembnješih režiserjev ameriškega filma
