Večina občin nam ni odgovorila ali pa so naš zahtevek po informacijah zavrnile, je pojasnil strokovni vodja pri Asociaciji Tadej Meserko. Društvo, ki zastopa interese nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, se je lani, ko je postala neizbežna realnost, da bodo oblasti izselile umetnike in kulturnike iz prostorov, v katerih so delovali desetletja, odločilo narediti anketo, analizo, posvet in več individualnih pogovorov, da bi pridobili boljšo sliko o prostorih, v katerih se ustvarja v Sloveniji.
"Pokaže se manko strateškega razmisleka, s katerim bi se dolgoročno zagotavljali pogoji za kulturno in umetniško delovanje," je opozoril podpredsednik Asociacije Uroš Veber. "Vidimo probleme, ki jih prinašata gentrifikacija in turistifikacija brez jasnih politik, ki bi ščitile javni interes." Opisal je ustvarjanje konflikta med ljudmi, ki ustvarjajo za javni interes, in interesi zasebnih lastnikov ter turistov. "Manjkajo sistemske rešitve in tako imamo ad hoc odzive in začasne rešitve. A iskanje individualnih rešitev za posamezne ustvarjalce je nevarno - potrebujemo sistemske in dolgotrajne rešitve."
Javne koristi na cesti
Anketa s 43 vsebinskimi sklopi, ki so jo naredili med 54 organizacijami v kulturi, je pokazala, da profesionalne organizacije na področju kulture, ki imajo v povprečju tri ali več rednih sodelavcev, čutijo največji manko pri pisarniških in skladiščnih prostorih.
"Triinsedemdeset odstotkov anketiranih potrebuje dodatne prostore, pri čemer pa ne gre za velike površine," je pojasnil Tadej Meserko. Dodal je, da večina odgovorov kaže, da je interes predvsem za skupne prostore, vozlišča, kjer v prostorskem sklopu lahko deluje več podobnih organizacij. Anketa je opozorila tudi na to, da samostojni ustvarjalci javne kulturne institucije prepoznavajo kot nedostopne ali dostopne le v okviru koprodukcij - da so javni zavodi dostopni tudi za njihove lastne produkcije, je odgovorila manj kot desetina anketiranih.
Podatkov o zasedenosti in oddaji javnih prostorov, še posebno organizacijam v kulturi, za katere so zaprosili, niso prejeli ne od mariborske ne od ljubljanske mestne občine in niti od ministrstva za kulturo. Ministrstvo za javno upravo, ki upravlja centralno evidenco nepremičnin države, jim je poslalo seznam 17 nepremičnin, na katerem je tudi del karavanškega predora. Pregledna seznama, ki kažeta tudi na kakovostno rabo in zasedenost prostorov, so prejeli od občin Velenje in Kranj, kot dobro prakso so prepoznali tudi izolsko odločitev izpred let, ko je občina z namenom oživitve mestnega jedra umetnicam in kulturnikom ponudila prostore za simbolni evro na mesec. A ta praksa je bila končana z menjavo mestnih oblasti. "Proste kapacitete obstajajo in rešitve so možne," je strnil Tadej Meserko. Tudi analiza zakonskih okvirjev je pokazala, da je prostora za rešitve dovolj, če za to le obstaja volja.
"Problem je, da lokalne oblasti ponujajo neprimerne prostore in da v večini občin ni potrebne preglednosti," opozarjajo v Asociaciji. Njihova analiza vključuje dobre prakse, ki, pravijo, jih je treba ojačati in jih nadaljevati. "Če govorimo o izvajanju javnih kulturnih programov in projektov, je nujno, da imamo sistem, ki tako delovanje omogoča in podpira."
Pozitivni premiki
V Asociaciji naštevajo pozitivne in negativne premike po dveh letih sedanje vlade v odhajanju, ko sta ministrstvo za kulturo vodila Dejan Prešiček in Zoran Poznič:
• sprememba pravilnika o strokovnih komisijah je zagotovila večjo preglednost in kakovost odločanja, kar je posledica tudi dobljenih tožb umetnic in kulturnih organizacij na upravnem sodišču;
• dnevno nadomestilo za odsotnost zaradi bolezni se je za samozaposlene v kulturi dvignilo z 20 na 25 evrov, nerešeno pa ostaja nadomestilo za poškodbe pri delu;
• z lanskim rebalansom proračuna se je kulturi namenilo dobrih 30 milijonov evrov dodatnih sredstev;
• priprave nacionalnega programa za kulturo so stekle na bolj odprt in vključujoč način;
• večja pripravljenost na komunikacijo je omogočila tudi izboljšanje razpisa za delovne štipendije.
Neuresničene obljube
"A neuresničene ostajajo obljube iz koalicijske pogodbe, ki si jih je vlada sama postavila," je opozoril Uroš Veber:
• podvojitev sredstev za samozaposlene ter nevladne organizacije v kulturi do leta 2020 in oblikovanje samostojne proračunske postavke za to;
• debirokratizacija javnih razpisov;
• neizvajanje zakonodaje na področju javnih investicij, kjer je predviden delež investicij za umetnost;
• nov nacionalni program za kulturo;
• statusni problemi samozaposlenih v kulturi.
