Le nekaj dni pred dvainsedemdesetim rojstnim dnevom je preminila naša nekdanja sodelavka, kustodinja umetnostna zgodovinarka dr. Andreja Vrišer. Njeno življenje je bilo tesno povezano s Pokrajinskim muzejem Maribor, saj je kot hčerka nekdanjega dolgoletnega ravnatelja muzeja dr. Sergeja Vrišerja z muzejem živela od otroštva. Kot kustodinja je bila v muzeju zaposlena 43 let in je s svojim delom bistveno prispevala k oblikovanju kostumske zbirke oziroma oddelka za oblačilno kulturo Pokrajinskega muzeja Maribor.
Andreja Vrišer se je rodila leta 1950 v Mariboru. Obiskovala je Prvo gimnazijo in študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomirala. Istega leta se je zaposlila v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru, leto kasneje pa v Pokrajinskem muzeju Maribor. Večino delovne dobe v muzeju je delala kot kustodinja in vodila kostumsko zbirko oziroma kostumski oddelek muzeja. Muzeju je ostala zvesta vse do upokojitve leta 2008. V času svojega službovanja je pridobila najvišji možni strokovni naziv na področju muzejske stroke, naziv muzejske svetnice (2007).
Temelj kostumske zbirke je postavil dr. Sergej Vrišer z dvema občasnima razstavama (Tristo let mode na Slovenskem (1965) in Uniforme v zgodovini (1969)), ki sta bili osnova za stalno razstavo mode in uniform (1973). Glavnina zbirke tekstila je nastala kot rezultat zavzetega dela dr. Andreje Vrišer. Z očetom sta se v svojem strokovnem delu dopolnjevala. Dr. Sergej Vrišer je svojo pozornost usmerjal v uniforme, dr. Andreja Vrišer pa v modo. Z veliko ljubeznijo do tekstilne dediščine je za zbirko pridobila številne kose oblačil, modnih dodatkov, nakita, liturgičnega tekstila, uniform in odlikovanj. Zavzemala se je za njeno nenehno rast, konservatorsko-restavratorsko ohranjanje in strokovno obdelavo. Pripravila je vrsto občasnih razstav, s katerimi je javnosti predstavila posamezna poglavja iz zgodovine oblačilne kulture.
Dr. Andreja Vrišer je rezultate svojega raziskovalnega dela objavila v več strokovnih in znanstvenih prispevkih. Ukvarjanje z oblačilno kulturo 18. stoletja je strnila v magistrski nalogi Noša 18. stoletja v Slovenskem likovnem gradivu (1986) in monografski publikaciji Noša v baroku na Slovenskem (1993). Doktorsko disertacijo Moda v obdobjih bidermajerja in drugega rokokoja na likovnih delih in fotografijah na Slovenskem je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ubranila leta 2005. Leto kasneje je v zbirki Osvetljena dediščina Pokrajinskega muzeja Maribor izšla tudi znanstvena monografija V fraku in krinolini (2006). Obe monografiji sta še zmeraj temeljni deli za preučevanje oblačilne kulture 18. in 19. stoletja na Slovenskem.
Vrišerjeva je bila članica Slovenskega muzejskega društva in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva.
Dr. Andreje Vrišer se bomo spominjali kot velike strokovnjakinje, izkušene muzealke, katere izostreno oko je opazilo vsako podrobnost, nesebične mentorice in odločne varuhinje dediščine, ki je to zmeraj postavljala na prvo mesto. Mlajšim generacijam je predala svoje trdno prepričanje, da se mora oblačilna kultura obravnavati kot samostojna disciplina, enakovredna drugim vejam uporabne oziroma likovne umetnosti, in nikakor ne more služiti le kot ilustracija. Prav tako je cenjena kolegica bila pomemben vir muzejskega ustnega izročila, ki nam je pri našem delu neizmerno pomagalo.
Naše Andrejke pa se bomo spominjali tudi kot nadvse urejene dame, z občutkom za lepo in svojstvenim, iskrivim smislom za humor.
