Za dostojno izobraževanje (in upokojevanje) baletnikov

Maja je parlamentarni odbor za kulturo odločil, da naj ministrstvo za kulturo v dveh mesecev pripravi predlog interventnega ukrepa za reševanje problema poklicnega upokojevanja baletnih umetnikov v nacionalnih baletnih ansamblih. Tako je politika le začela reševati enega od perečih problemov, s katerimi se soočajo slovenski baletniki, ki pa opozarjajo še na druge nedorečenosti. Potem ko stroka že leta razlaga, da baletnikom v primerjavi z drugimi umetniškimi poklici ni omogočeno javno izobraževanje na visokošolski stopnji, niti ni sofinanciran visokošolski študij na Akademiji za ples sicer privatne univerze Alma Mater Europaea, ki edina pri nas ponuja veljavno prvostopenjsko bolonjsko izobrazbo, je zavrelo študentkam te akademije. V javnem pismu so zapisale, da država v vsem času od osamosvojitve naprej ni našla dovolj resne odločenosti, da ustanovi javno visokošolsko ustanovo, kjer bi lahko razvoj plesne umetnosti potekal na akademski ravni, in da smo ena redkih evropskih držav brez javno podprte plesne akademije. Zato je študij za mnoge, ki si ga želijo, preprosto nedosegljiv, kajti na leto zanj odštejejo več kot štiri tisoč evrov.

Neenakopraven položaj

​To je večletni problem, vsebini pisma pritrjuje predsednik Društva baletnih umetnikov Tomaž Rode. "Dejstvo, da je baletna umetnost edina veja umetnosti, za katero država ne zagotavlja možnosti študija na visoki stopnji, je dovolj zgovorno že s stališča Ustave Republike Slovenije, ki naj bi vsem zagotavljala enake možnosti. No, baletnim plesalcem študija na visoki stopnji ne zagotavlja, s tem baletno umetnost postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi umetnosti." Društvo je sicer že pred leti skupaj z ministrstvom za kulturo in Univerzo v Ljubljani pristopilo k ustanavljanju Akademije za balet, ki bi delovala v Ljubljani, bil je oblikovan celovit program študija na visoki stopnji. A se je vse ustavilo. "Možnosti, ki smo jih imeli, ne bi zgolj odpravile neenakopravnosti v zagotavljanju študija na vseh področjih umetnosti, pač pa bi sistem posegel tudi na področje ureditve pretoka baletnih plesalcev v nacionalnih baletnih ansamblih, saj bi starejšim plesalcem z večletno profesionalno aktivno kariero nudil nadaljnje možnosti delovanja na nekem drugem področju baletne umetnosti. Uvedba visokošolskega študija bi torej pripomogla k odpravljanju napak, ki jih je leta 2001 z odpravo benificirane delovne dobe storila država in povzročila danes alarmantno stanje v slovenski baletni umetnosti. A sta tedaj v zaključni fazi priprav ustanovitev Akademije za balet z nasprotovanjem onemogočila tako ljubljanski kot mariborski Konservatorij za glasbo in balet iz strahu, da bosta v primeru, da se ustanovi Akademija za balet, izgubila del dijakov. Žal vodstvi konservatorijev takrat nista uvideli koristi, ki bi jih izobraževalni sistem na visoki stopnji posledično in dolgoročno imel na celotno baletno umetnost v Sloveniji," spominja Rode.
Svoje napore pri ustanovitvi študija baleta pred leti nam potrdijo tudi v službi za stike z javnostjo ministrstva za kulturo, a to je tudi vse. Na vprašanja o pismu in sedanji možnosti študija niso odgovorili. Seveda je naslov ministrstva za kulturo pri tem napačen, to ve tudi Rode. "Ministrstvo za kulturo naj financira umetnost in kulturo, za sofinanciranje izobraževanje pa mora poskrbeti resor ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Z ustanovitvijo študija za baletne pedagoge na privatni Alma Mater Europaei v Mariboru je danes vsaj delno zapolnjena vrzel na področju možnosti visokošolskega študija na področju baletne umetnosti. Kljub temu se moramo zavedati, da gre za privatno in ne državno visokošolsko inštitucijo. Zato je študij na Alma mater Europae povezan z visokimi šolninami, ki jih morajo študenti plačevati sami. Ob dejstvu, da bi morala visokošolski študij na področju baleta pod vsesplošno veljavnimi pogoji dostopnosti ustanoviti država, je nesprejemljivo, da v prvi fazi ne priskoči na pomoč vsaj v zagotavljanju koncesije ali sofinanciranja šolnin."

Čez tisoč mladih v baletu

Odgovora, kako bo s ponovnim podeljevanjem koncesij, ni, na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pravijo, da poteka razprava ob napovedanih spremembah zakona o visokem šolstvu. Ob treh javnih univerzah država namreč sofinancira 30 študijskih programov, novih koncesij pa niso podelili že od leta 2008. Dekan Akademije za ples dr. Svebor Sečak ob tem poudarja, da ne gre za kritiko sistema, ampak željo, da konstruktivno pomaga. "Slovenija je dobila to akademijo pred tremi leti, Hrvaška pred šestimi. Razlika ni velika, ampak na Hrvaškem se študij ne plača. V Sloveniji pa do zdaj nismo imeli finančne podpore relevantnih institucij. Po mojih informacijah ima večina držav v EU možnost študija različnih vrst plesa, zato je rešitev nujna. Le država mora to prepoznati. Plesalci so res pravi profesionalci, ampak tudi tisti, ki se ukvarjajo s plesom na amaterski ravni, si zaslužijo šolane pedagoge, predvsem zaradi varne prakse, poznavanja anatomije, metodike, psihičnih in fizičnih faktorjev ... Samo po treh letih študija čutimo dvig nivoja, posebej v mariborskem konservatoriju, kajti tamkajšnje učiteljice se tudi šolajo pri nas. To pa je samo ena dimenzija. Magistrski program je v procesu akreditacije in bo imel tri smeri, k nam prihajajo novi domači pa tudi mednarodni strokovnjaki."
Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je pri nas dovolj mladih, ki bi študirali to umetnost. Olivera Ilić, baletna solistka in predavateljica za didaktiko plesne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, odgovarja, da ja. "Ob konservatorijih imamo še veliko baletnih šol in bilo bi koristno, da bi ugotovili skupno število učencev, njihove motive za ples in dobili odgovore, zakaj si plesno kariero sploh želijo. Po mojem jih je nad tisoč, če ne več. Po končani šestletni baletni šoli pride na sprejemne izpite več kandidatov, kot sta jih zmožna sprejeti konservatorija. Zanimanje pri mladih je torej veliko, toda kakšna je perspektiva baletnega plesalca? Zdaj bi morali nastopiti kot odgovorna družba. To, kar baletnemu poklicu manjka, je akademska izobrazba - najbolj pomemben člen v preraščanju poklica v profesijo. Pomembno je, kako srednješolci vidijo svojo plesno kariero. Ozaveščati jih je treba, da je ob vrhunskih plesnih dosežkih na tekmovanjih skorajda nujno še nadaljevanje študija, poglabljanje baletnega znanje in prepletanje tega z različnimi umetniškimi in pedagoškimi poklici. Skratka, vzgajati in izobraževati je treba v duhu današnjega časa."