Sanja Verovnik
V sodobni gradnji in prenovah stavb ima fasada ključno vlogo pri zagotavljanju energetske učinkovitosti in boljšega bivalnega udobja. Toplotna izolacija fasade namreč ne samo, da zmanjšuje toplotne izgube in stroške ogrevanja, temveč tudi pripomore k bolj zdravi notranji klimi in zvočni izolaciji.
Koliko energije lahko prihranimo z dobro fasado? Nuška Marn iz podjetja Kalcer odgovori, da je prihranek energije z dobrim toplotnoizolacijskim ovojem stavbe odvisen od več dejavnikov: kako je zgrajena hiša, v kateri klimatski coni je in kakšen način ogrevanja uporabljamo. Pri hišah s tanjšimi zidovi, dražjim ogrevanjem in v hladnejših območjih bodo z izolacijo prihranki veliko večji. Seveda pa je treba upoštevati tudi investicijske stroške. Po njenih besedah so na voljo različni materiali za izolacijo - cenejši ali dražji -, kar vpliva na čas, v katerem se investicija povrne. "Prav tako na dobo vračila vplivata cena ogrevanja in hlajenja. Na splošno se stroški za izolacijo povrnejo v sedmih do desetih letih. Poleg finančnih prihrankov pa ne gre zanemariti izboljšanega bivalnega udobja, bolj zdrave klime v notranjih prostorih in boljše zvočne izolacije," pravi Marnova.
Kako doseči naravni fasadni sistem?
Za tiste, ki želijo naravno fasado, so po besedah Nuške Marn iz Kalcerja na voljo predvsem materiali, kot so mineralna volna, penjene mineralne plošče in izolacija iz lesne volne. "Ti naravni materiali zagotavljajo učinkovito izolacijo in so okolju prijazni, hkrati pa ohranjajo tradicionalne gradbene tehnike," pravi Marnova.
Katarina Guszak iz podjetja Henkel pa za naravni fasadni sistem priporoča uporabo kamene volne, ki jo kombiniramo s paroprepustnimi zaključnimi sloji. Ti materiali omogočajo, da fasada "diha", kar prispeva k boljšemu prezračevanju zidu in hkrati preprečuje nastanek vlage.
Katarina Guszak iz podjetja Henkel je prepričana, da lahko z dobrim toplotnoizolacijskim ovojem stavbe porabo energije za ogrevanje zmanjšamo v povprečju za tretjino. "Če pa gre za stavbo, ki je zgrajena iz materialov, ki že v osnovi ponujajo zelo slabo toplotno zaščito, se prihranek lahko poveča celo do 50 odstotkov. To pomeni, da pravilno izbran fasadni sistem dolgoročno zagotavlja občutne finančne prihranke pri stroških ogrevanja," poudari Guszakova.
Narašča tudi priljubljenost mineralne volne
Najpogosteje uporabljeni fasadni sistemi v Sloveniji so, kot pravijo v podjetju Kalcer, tisti z EPS-izolacijo, predvsem zaradi njihove dostopnejše cene. V zadnjih letih pa narašča tudi priljubljenost mineralne volne in penjene mineralne izolacije, kot je multipor. "Te alternative pogosto izberejo investitorji, ki želijo izolacijski material, ki je negorljiv, okolju prijaznejši in bolj primeren za starejše objekte z debelimi zidovi. Pri objektih, ki so v hrupnejšem okolju, pa se vse bolj uveljavlja mineralna volna, saj ponuja izjemno dobro zvočno izolacijo," pojasni Nuška Marn.
Guszakova iz Henkla kot najpogosteje uporabljeni fasadni sistemi omeni prav tako tistega s stiroporom (EPS), kombiniranega z akrilnim ali silikatno-silikonskim zaključnim slojem. "Razlog za njihovo priljubljenost je predvsem ugodna cena. Vendar pa sistemi iz kamene volne v kombinaciji s silikonskim zaključnim slojem ponujajo bolj zdravo bivalno klimo, so enostavni za vzdrževanje in zagotavljajo dolgoročno obstojnost fasade," opozarja sogovornica.
Debelejša izolacija zagotavlja večje prihranke energije
Na vprašanje, kolikšna je primerna debelina fasade, Nuška Marn iz podjetja Kalcer pojasni, da je debelina fasade odvisna od vrste izolacijskega materiala, ki ga izberemo. "V Sloveniji se investitorji pri prenovah pogosto ravnajo po smernicah Eko sklada, četudi ne zaprosijo za subvencije ali kredite. Običajno so fasade debele od 16 do 18 centimetrov, včasih tudi do 20, kar zagotavlja ustrezno toplotno zaščito objekta," razkrije Marnova. Guszakova iz Henkla pa meni, da je debelina fasade odvisna od več dejavnikov, poleg vrste izolacijskega materiala tudi od toplotne prevodnosti zidu. Pomembno je tudi, še pravi sogovornica, kakšni so cilji prihranka energije in kakšne so zahteve glede izolacije, ki jih predpisuje Eko sklad, če želimo izkoristiti finančne spodbude. Na splošno se debelina fasad po njenih besedah giblje okoli 16 centimetrov in več. Debelejša izolacija zagotavlja večje prihranke energije, vendar se investicija povrne v daljšem časovnem obdobju.
Toplotnim mostovom se izognemo z natančno vgradnjo
Kje nastanejo toplotni mostovi in kako jih preprečimo? Toplotni mostovi so po mnenju Marnove še vedno najpogostejši na stikih armiranobetonskih plošč s fasado, pri betonskih prekladah in v vogalih stavb. Kvalitetni izvajalci gradbenih del so seznanjeni s tem problemom in že v fazi gradnje opažev vgradijo dodatno izolacijo, ki preprečuje nastanek toplotnih mostov. S tem zagotavljajo, da toplota ostane v stavbi, s čimer zmanjšajo toplotne izgube in izboljšajo energetsko učinkovitost objekta, pravi. V podjetju Henkel pa o toplotnih mostovih pravijo takole: "Najpogosteje nastanejo na stikih stavbnega pohištva (okna, vrata) in objekta. Z njimi se pogosto srečujemo tudi na mestih prebojev fasade, kot so prekladne konstrukcije. Toplotnim mostovom se lahko uspešno izognemo z natančno vgradnjo po smernicah RAL, ki zagotavljajo pravilno tesnjenje in izolacijo kritičnih točk. Pri tem lahko uporabimo tudi sistem, ki je prilagojen različnim tipom fasad, tako kontaktnim kot ventiliranim. Z dobro načrtovano in izvedeno fasado lahko torej bistveno zmanjšamo toplotne izgube in izboljšamo kakovost bivanja. Hkrati fasadni sistem, ki upošteva sodobne smernice, prispeva tudi k boljšemu trajnostnemu izkoristku energije, kar je v današnjih časih vse pomembnejši cilj tako pri novogradnjah kot pri prenovah obstoječih objektov."
