Geotermalna energija: V globini zemlje se skriva še velik potencial za ogrevanje in hlajenje

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
04.10.2021 02:00
Z izrabo enega najperspektivnejših obnovljivih virov energije bi lahko zmanjšali stroške pri ogrevanju, hlajenju in pripravi sanitarne vode, razmišlja pooblaščeni inženir dr. Željko Vukelić, predsednik matične sekcije rudarjev in geotehnologov v Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Prepričan je, da izkoriščanje in uporaba geotermalne energije pomenita izzive in nove priložnosti.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Potencial geotermalne energije je ogromen, saj gre za 50-tisočkrat več energije, kot se je lahko pridobi iz naftnih goriv in zemeljskih plinov po vsem svetu. V Sloveniji bi morali ta obnovljivi in trajnostni vir, ki je okoljsko varen in ekonomsko rentabilen, veliko bolje izkoristiti, saj ima ogromen potencial, menijo inženirji matične sekcije rudarjev in geotehnologov na IZS z dr. Željkom Vukelićem na čelu, sicer tudi profesorjem Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ena najbolj zanimivih oblik izkoriščanja geotermalne energije je proizvodnja električne energije. Tukaj se koristita voda in para iz zemlje, da se zažene generator, pri tem ni zgorevanja fosilnih goriv in s tem škodljivih emisij v ozračju, sprosti se le para. Dodatna prednost je, da se lahko taka pooblastila izvajajo v različnih naravnih okoljih. Princip delovanja je preprost: hladna voda prihaja do vroče kamnine, iz vrtine izhlapeva vroča para, ki se segreje na okoli 200 °C in je pod visokim pritiskom, ta para nato poganja generatorje.

Dr. Željko Vukelić: "Izkoriščanje plitve geotermalne energije je najbolj učinkovit način zagotavljanja toplote za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode pri nizkoenergijskih, skoraj ničenergijskih in plus energijskih hišah."
Mediaspeed

Z njo so se ogrevali že Rimljani

"Projektanti pri načrtovanju in izgradnji stanovanjskih in drugih objektov za potrebe ogrevanja, hlajenja in priprave sanitarne vode v Sloveniji praviloma iščejo rešitve s toplotnimi črpalkami, najpogosteje s toplotno črpalko zrak-voda," pravi Željko Vukelić. "Inženirji geologije, geotehnologije in rudarstva menimo, da ni bistvenih omejitev, da se v ta namen ne bi uporabila plitva geotermalna energija. Tudi z višjimi začetnimi stroški v primerjavi s toplotno črpalko zrak-voda se naložba relativno hitro povrne. Ne onesnažujejo okolja in so eden najbolj učinkovitih sistemov za ogrevanje in hlajenje," poudari sogovornik. Geotermalna energija se je namreč že v času rimskega cesarstva uporabljala za ogrevanje stavb. V zadnjih letih se uporablja za ogrevanje oziroma za ogrevanje in hlajenje z uporabo toplotne črpalke. Takšni geotermalni sistemi so sposobni prenašati toploto iz tal in v tla z minimalno porabo energije.

Možnosti uporabe sistemov geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
izs

Redka so območja, kjer je ni mogoče uporabiti

Prvi pogoj za izrabo geotermalne energije sta po besedah Vukelića okoljsko ozaveščena investitor in projektant stanovanjskih in drugih objektov. Zgolj v redkih primerih je ni mogoče uporabiti, opozori sogovornik, kot najpogostejše razloge za to pa navede vodovarstveno območje zajetja za javno oskrbo s pitno vodo, plazovito območje in apnenčasto območje, kot je denimo Kras s številnimi razpokami in votlinami. Kot še pojasni, je na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in Geološkega zavoda Slovenije mogoče najti vse potrebne dokumente, ki bi jih projektanti morali upoštevati pri optimalnem načrtovanju izrabe plitve geotermalne energije. Po njegovih besedah je plitva geotermija dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem zemljine toplote že na njenem površju, na primer iz izvirov. "Na globini okoli meter in pol pod površjem je to mogoče narediti z vodoravnimi toplotnimi izmenjevalci, na globini nekaj metrov z energetskimi košarami, nekaj deset metrov z energetskimi piloti ali drugimi termoaktivnimi gradbenimi konstrukcijami in na večjih globinah z vrtinami, na primer z vodnjaki ali geosondami," pojasni Vukelić. ​Meja med plitvo in globoko geotermalno energijo v predpisih ni opredeljena, opozori sogovornik in še doda, da je v praksi v svetu veljavna splošna razmejitev nekje na globini 300 ali 400 metrov, ki je dosegljiva s tehnologijo vrtanja "manjših globin". Sogovornik opozarja, da je v Sloveniji za vrtine, globlje od 300 metrov, zahtevan rudarski projekt, saj se upošteva, da so tveganja pri tehnični izvedbi že večja, podatki iz tako globokih vrtin pa so s stališča upravljanja mineralnih surovin in geoenergetskih virov izredno velikega pomena na državni ravni.

Pot do optimalne rešitve

Kot poudari Željko Vukelić, morajo imeti projektanti objektov in sistemov ogrevanja ter hlajenja dovolj znanja in izkušenj, da v sodelovanju s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem geotermalne energije, investitorju zagotovijo optimalne rešitve pri ogrevanju, hlajenju in pripravi sanitarne vode. "Projektant, ki projektira omenjene sisteme, mora določiti potrebno moč, letno potrebo po energiji in načrtovano učinkovitost naprave - določitev sezonskega faktorja učinkovitosti (SPF). Ko imamo pripravljena vsa omenjena projektantska izhodišča, je inženir geologije, geotehnologije in rudarstva kompetenten strokovnjak, ki bo projektiral zagotavljanje potrebnih moči iz zajetja plitve geotermalne energije," pojasni Vukelić, ki je prepričan, da je izkoriščanje plitve geotermalne energije najbolj učinkovit način zagotavljanja toplote za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode pri nizkoenergijskih, skoraj ničenergijskih in plus energijskih hišah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta