Tina Recek
Čeprav so bile večji del oktobra za ta mesec neobičajno visoke temperature, to še ne pomeni, da prihajajoča zima ne bo pokazala zob. Če razmišljate, da bi zamenjali obstoječo ogrevalno napravo za sodobno na biomaso, potem vam bodo morda koristili napotki neodvisne energetske svetovalke Mreže Ensvet Marjete Zupančič. Kaj so razlogi za investicijo? Sogovornica pojasni, da je to v večji meri odvisno od trenutnega načina ogrevanja. Pri obstoječem starem kotlu na lesno biomaso so razlog predvsem boljši izkoristki in manjše emisije. Če se ogrevamo s starim kotlom na kurilno olje (ELKO) ali na utekočinjeni naftni plin (UNP), se odločimo za sodobni ogrevalni sistem zaradi cene energenta in prehoda na obnovljivi vir energije. Prav tako je obnovljivi vir energije lahko vzrok za zamenjavo kotla na zemeljski plin (plinovod). Če se ogrevamo s kurilnim oljem, pa je v ospredju prehod na čistejši vir energije - poleg manjših emisij in cene energenta.
Glavni vir ogrevanja
Luka Brozovič iz podjetja Termotehnika poudari, da je les obnovljiv energetski vir, ki ga imamo v Sloveniji na voljo v zadostnih količinah. Slovenija je dežela gozdov, saj je približno 3/5 prekrite z gozdovi, in je tretja država v Evropi po velikosti gozdov. Brozovič nadaljuje, da je biomasa že od nekdaj eden izmed glavnih virov ogrevanja. Razlog tiči v hitrem in nenehnem razvoju tehnologije na področju biomase in posledično vse boljšem izkoristku ter učinkovitem ogrevanju s poleni, peleti in sekanci. Obenem je tak način ogrevanja prijazen okolju in udoben za uporabnika. Zato je zelo priljubljen način ogrevanja v slovenskih domovih.
Po njegovih besedah se za ogrevanje na biomaso odločajo predvsem na podeželju, kjer imajo kurivo lokalno dosegljivo. Klasičnih peči, ki do konca leta ne bodo dosegale novopostavljenih standardov na slovenskem trgu zaradi slabih izkoristkov in prevelikih izpustov delcev PM v ozračje, ne bo mogoče kupiti in vgraditi v objekte. Zato se vse več uporabnikov odloča za peči na drva s podpihom. Med klasično pečjo in pečjo na podpih na prvi pogled skoraj ni razlike, a njuna bistvena razlika je v načinu izgorevanja, ki se med drugim pokaže kot velika razlika pri učinkovitosti ogrevanja. “Če imate v lasti gozd, je še vedno najcenejše ogrevanje na polena, saj je investicija v kotlovnico ob subvenciji Eko sklada cenovno zelo ugodna. Pogosto pa so v uporabi tudi kotli na pelete, ki imajo vgrajen ali prigrajen zalogovnik, ki zagotavlja potrebno količino peletov. Zalogovniki so različno veliki, lahko zadostujejo od enega dneva do celega tedna. Ogrevanje s peleti je primerno tako za nizkotemperaturno ogrevanje (talno gretje) kot tudi visokotemperaturno - radiatorsko ogrevanje. Pri ogrevanju s peleti so izkoristki večji in onesnaževanje minimalno, saj je izgorevanje zelo učinkovito,” pojasni sogovornik in še doda svoje mnenje, da bo v prihodnje v Sloveniji vse večja poraba lesne biomase.
Prašni delci negativno vplivajo na zdravje
"Za zamenjavo se lahko odločimo tudi zato, ker je stara naprava dotrajana. Marsikdo, ki ima zelo staro, vendar še funkcionalno kurilno napravo, meni, da menjava ni nujna. Pri tem pa pozablja, da so emisije prahu in drugih strupenih snovi pri nepopolnem gorenju, ki je običajno za stare naprave, bistveno večje," dodaja energetska svetovalka in opozori na uničujoč učinek žveplovih, dušikovih in prašnih delcev na okolje. Po njenih besedah so prašni delci PM10 in PM2,5 tako majhni, da se ne zadržijo v pljučih, pač pa potujejo po krvnem obtoku in se nalagajo celo v možganih. Zato močno vplivajo na zdravje, ne samo da povzročajo dihalna obolenja, ampak tudi srčne bolezni. Poleg tega je dokazana povezava z različnimi oblikami demence. Med razlogi za zamenjavo je še to, da male kurilne naprave v zimskem času prispevajo tudi več kot 30 odstotkov vseh prašnih delcev, zato jih uvrščamo med večje onesnaževalce okolja. Po besedah sogovornice imajo za razliko od starih ogrevalnih naprav sodobne na lesno biomaso bistveno manjše emisije odpadnih plinov in veliko boljši izkoristek. To pa zato, ker je dovod zraka avtomatsko reguliran, kar omogoča optimalen način izgorevanja. A za doseganje dobrih izkoristkov in manjših emisij škodljivih snovi je treba naprave tudi pravilno uporabljati in kuriti le s suhim lesom in kvalitetnimi peleti.
Več dela kot pri ogrevanju na plin
Kljub naštetim prednostim imajo naprave na biomaso nekaj slabosti. Pri lesni biomasi je vedno potrebnega nekaj dela - kotel je treba naložiti in zakuriti oziroma napolniti zalogovnik za pelete ali sekance. Po kurjenju je treba odstraniti pepel, kar se pri sodobnih kurilnih napravah na lesno biomaso počne na vsaka dva ali tri tedne, odvisno od kvalitete goriva in načina kurjenja. Svetovalka opozarja, da se sme kuriti le z lesom, ne pa drugimi materiali, ki za to niso primerni (obdelan les, iverice, karton, papir, smeti ...). Pri peletih je kvalitetni razred označen z A1 ali A2 (slabših naj ne bi uporabljali), vendar se velikokrat izkaže, da oznaka ne ustreza dejanskemu stanju.
Nepovratna sredstva
Za kotle na lesno biomaso - drva, pelete in sekance - so na voljo nepovratna sredstva Eko sklada v višini 50 ali 60 odstotkov upravičenih stroškov investicije, za socialno ogrožene celo do 100 odstotkov stroškov investicije. Marjeta Zupančič opozarja, da na območjih občin, ki imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, to so: Mestna občina Ljubljana, Aglomeracija Maribor (Mestna občina Maribor in Občina Miklavž na Dravskem polju), Mestna občina Celje, Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Kranj, Mestna občina Novo mesto in območje Zasavja (občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik), kjer je določen prednostni način ogrevanja - daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin, nepovratne spodbude Eko sklada za katero koli vrsto kotla na lesno biomaso ne morejo biti dodeljene.
Če drva niso dovolj suha
In kolikšne izkoristke imajo sodobne ogrevalne naprave na biomaso? Zupančičeva pojasni: "Najboljši kotli na lesno biomaso, se pravi tako na sekance, pelete kot tudi na drva, dosegajo do 93-odstotni izkoristek. Pri tem je treba upoštevati dejansko kvaliteto biomase, ki jo uporabimo. Če drva niso primerno suha, se lahko izkoristek drastično zmanjša, tudi za 50 odstotkov glede na idealno suha drva. Različne vrste lesa imajo različno kurilno vrednost, kar je opazno tako pri kurjenju z drvmi kot pri peletih in sekancih. Predvsem pri peletih je treba biti pazljiv na kvaliteto, saj so lahko lesu primešani tudi kemični aditivi, lubje ali drugi materiali. Pri peletih slabše kvalitete je kurilna vrednost manjša, se pravi, da dobimo iz enake količine peletov manj toplote."
Ali je lastnik gozda ali ni
Najbolj uporabljani kotli za izrabo lesne biomase za domačo uporabo so: kotli na polena, pelete in kotli za kurjenje s sekanci. Energetska svetovalka pojasni, da je njihova priljubljenost odvisna od tega, ali ima uporabnik lasten gozd. Predvsem v ruralnem okolju, kjer so uporabniki tudi lastniki gozdov, je ogrevanje z drvmi ekonomsko najbolj upravičen način ogrevanja. Če je treba lesno biomaso kupiti, se uporabniki raje odločajo za pelete, saj so kotli manjši, vodni toplotni zbiralniki v večini primerov niso potrebni, cenovno pa ni bistvene razlike med peleti in drvmi.
Pod lupo dobavljivost rezervnih delov
In še nasvet, preden se podate v investicijo. Sogovornica priporoča, da premislite, ali imate dovolj prostora za skladiščenje drv in ali ste pripravljeni na vsakodnevno kurjenje. Pomembno je, kako veliko je kurišče in kako dolga drva imate. Ali vam bolj ustrezajo peleti, ki se lahko dozirajo avtomatsko? Poleg čim boljšega izkoristka pa vzemite pod drobnogled še življenjsko dobo naprave, možnost servisiranja in dobavljivost rezervnih delov.
