Miran Varga
V Sloveniji po podatkih Statističnega urada (SURS) za gradbena dela namenimo med 1,5 do 2,4 milijarde evrov letno, kar predstavlja okoli 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Gradbeni sektor je v zadnjih letih ponovno narasel na raven, ki jo je beležil pred obdobjem gospodarskega ohlajanja leta 2012. A gradbeništvo in z njim povezane predelovalne dejavnosti so tudi med večjimi onesnaževalci v državi. V letu 2018 so skupaj pridelali skoraj dve milijoni ton nenevarnih odpadkov (dobro četrtino vseh nenevarnih odpadkov) ter 88.712 ton nevarnih odpadkov (več kot 60 odstotkov vseh nevarnih odpadkov). Uvajanje načel ekološke proizvodnje, raba trajnostnih materialov in čim daljši življenjski cikli gradbenih proizvodov bi zato bistveno zmanjšali tudi obremenitve okolja, ki jo povzroča gradbeništvo.
Izbira gradbenih materialov in proizvodov pri gradnji ali prenovi obenem močno vpliva na trajnost in energetsko učinkovitost objekta. Pri načrtovanju celovite trajnosti stavb velja zato razmisliti ne le o izbiri materialov, temveč tudi njihovem prevozu do gradbišča in tem, kaj bo z njimi, ko enkrat ne bodo več del stavbe. Uporaba načel trajnostnega načrtovanja in gradnje stavb narekuje, da zgradimo le tisto, kar potrebujemo, saj to očitno vpliva na količino porabljenih gradbenih materialov in proizvodov. Manj materiala kot ga je treba pripeljati na gradbišče, manjši bo t. i. ogljični odtis gradnje.
Zakonska ureditev označevanja gradbenih proizvodov
Gradbeni proizvodi v Sloveniji morajo izpolnjevati zahteve ustreznih produktnih standardov preden jih lahko ponudnik ali prodajalec ponudita na trgu. Obvezno označevanje ureja Zakon o gradbenih proizvodih, ki izhaja iz Evropske Uredbe (305/2011). Ta zahteva izpolnjevanje pogojev za higieno, zdravje in okolje, opredeljuje pa tudi varčevanje z energijo in ohranjanje toplote ter trajnostno rabo naravnih virov. Za večino gradbenih proizvodov, ki so namenjeni prodaji na evropskem notranjem trgu, je obvezno označevanje z oznako CE, ki označuje, da so prestali zahtevno presojo varnostnih, zdravstvenih in zahtev za varovanje okolja. A to seveda ni edina oznaka. Standardizacija in preverjanje pravilnosti okoljskih oznak sta trg spodbudila k razvoju številnih novih proizvodov ter tudi novih neobveznih oblik okoljskih oznak. Trenutno je na evropskem trgu gradbenih proizvodov in storitev okoli 119 različnih okoljskih oznak, kar pa lahko za potrošnike oziroma naročnike gradbenih storitev predstavlja težavo z vidika odločanja za najboljši proizvod, zlasti zato, ker niso seznanjeni z vsemi okoljskimi oznakami, niti niso le-te zajete v enotni in javnosti dostopni bazi podatkov.
Načrtovanje trajnostnih domov
To, kakšen bo ogljični odtis stavbe oziroma gradbenega projekta, je možno oceniti že veliko pred samim začetkom gradnje. Prav tako bi moralo postati sestavni del načrtovanja trajnostnih domov. Investitorji in projektanti bi morali razmišljati celovito in dolgoročno ter upoštevati življenjski cikel materialov, ki bodo uporabljeni v gradnji.
»Že v idejni zasnovi projekta novogradnje ali prenove stavbe se priporoča dialog med projektantom in investitorjem z vključevanjem ciljev glede kakovosti proizvodov, možne ponovne (kaskadne) rabe ali recikliranja gradbenih materialov in proizvodov pri načrtovanju stavbe. Zaradi precejšnjega negativnega vpliva na okolje nekaterih, predvsem plastičnih proizvodov, se svetuje vključevanje proizvodov, ki jih je možno enostavno vzdrževati in večkrat uporabiti, reciklirati ali kompostirati. Prav tako je pomemben razmislek o prihodnjem izboru okoljsko manj obremenjujočih in zdravju neškodljivih gradiv, z odsotnostjo hlapnih organskih spojin (HOS) in omogočanjem večje kakovosti udobja pri delu in bivanju,« pojasni Leni Pernar iz Ministrstva za okolje in prostor.
Trajnosti materiali naj imajo prednost
V Sloveniji je denimo les vsekakor trajnosten material, saj ga je veliko in se v naravi obnavlja (tudi brez načrtnega pogozdovanja). Ključne lastnosti trajnostnih gradbenih materialov in proizvodov se kažejo v njihovi učinkovitosti z vidika varovanja okolja, udobja bivanja in vpliva na zdravje ljudi ter ekonomičnosti v celotni življenjski dobi stavbe. Okoljsko trajnostna gradiva so učinkovita pri rabi vgrajene (sive) energije, v fazi pridobivanja materialov v okolju in v fazi proizvodnje gradbenih proizvodov, so učinkovita pri rabi vode in surovin, preprečujejo ali zmanjšujejo nastajanje gradbenih odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga in gradnje. Obenem preprečujejo onesnaževanje voda in tal. Trajnostni materiali so emisijsko učinkoviti pri transportu na gradbišče, po koncu življenjskega cikla pa jih je mogoče razstaviti ali prilagoditi za ponovno uporabo, reciklirati ali kompostirati dele, ki jih med rušenjem in gradnjo ni bilo mogoče obdržati.
»Gozdno lesne verige so ključni del krožnega gospodarstva v Sloveniji in Evropi. Les je po ugotovitvah ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo najcenejša in najbolj učinkovita pot Slovenije za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Za implementacijo krožnega gospodarstva je pomembno tudi uvajanje inovativnih gradbenih proizvodov. Z inovativnim oblikovanjem npr. v lesu, gradbeni proizvodi postajajo bolj dovršeni v smislu manjše porabe lesa, nižjega ogljičnega odtisa v življenjski dobi ali nudijo nižjo stopnjo postranskih odpadkov,« pravi Pernarjeva, ki dodaja, da se z večjo rabo lesa spodbuja tudi hitrejši razvoj domače lesnopredelovalne industrije.
Smiselna je torej večja uporaba materialov in gradbenih proizvodov, narejenih iz naravnih materialov, kot so les, opeka, pluta, volna, konoplja, zemlja idr. Prihodnost gradnje pa bo vse bolj temeljila tudi na rabi recikliranih materialov, npr. reciklirane opeke in drugih gradbenih materialov z visoko vsebnostjo recikliranih snovi.
Kako prepoznati trajnostne materiale?
Trajnostne gradbene proizvode kupci lahko prepoznamo s pomočjo okoljskega označevanja tipa I ali tipa III, ki ga neodvisno preverjajo tretje osebe na zahtevo proizvajalca izdelka. Okoljsko označevanje pomaga hitro in enostavno prepoznati tiste izdelke, ki izpolnjujejo posebna merila okoljske učinkovitosti in se zato štejejo za »okoljsko zaželene«. Primeri okoljskih oznak tipa I v gradnji so npr. Blue Angel, EU Flower, Nordic Swan, Green Mark, TCO, Energy Star, ki opisujejo kakovost proizvoda. Okoljske oznake tipa III vsebujejo številne podatke oziroma kvantitativne indikatorje vpliva proizvoda na okolje v njegovem življenjskem ciklu. Za razliko od oznake tipa I ne opisujejo kakovosti proizvoda, temveč podajo numerične izsledke, zato so najbolj primerne za gradbene proizvode, ki so standardizirani in morajo slediti enotni metodologiji ter indikatorjem.
Tržna niša z naravnimi materiali
V Sloveniji se povečuje tudi zanimanje za naravno gradnjo, kjer proizvajalci prodajajo zgolj gradiva, ki niso kemično predelana in se lahko po uporabi odložijo nazaj v okolje. Produkti na trgu naravne gradnje nimajo okoljskih certifikatov, ki bi dokazovali čim manjši vpliv na okolje v življenjski dobi proizvoda, saj proizvod ne sme imeti kakršnegakoli negativnega vpliva na okolje po deponiranju.
»Čeprav gre za nišni trg, je ta segment pomemben, saj inovira v novih smereh in za gradnjo uporablja najmanj invazivne metode – večino gradbenega materiala namreč lahko vrnemo neposredno nazaj v naravo, kjer se kompostira. Praksa iz tujine kaže na velik potencial te gradnje tudi pri kompleksnejših in velikih sodobnih objektih,« meni Pernarjeva.
Stran s plastiko
Velik izziv človeštva je uporaba plastike, gradbeni sektor pa je velik porabnik proizvodov iz plastičnih polimerov, ki so cenjeni zaradi večje požarne odpornosti. Detektorji dima, alarmi in avtomatizirani sistemi za gašenje so v veliki meri izdelani iz plastike. Gradbeni proizvodi iz plastike so pogosto cenejši, ne korodirajo, ima dolgo življenjsko dobo. Plastične cevi za transport vode so varne, higienične, z življenjsko dobo preko 100 let. Plastika se uporablja v plasteh izolacije streh in fasade stavb kot PVC sekundarne kritine, PVC parne zapore/ovire, PVC okenski okvirji, PVC talne obloge, luči iz plastike, plastična stikala v notranjem oblikovanju.
»Očitno je, da se selektor gradbeništva plastiki ne more povsem izogniti. Zato je smiselno vključevati arhitekturne in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo uporabo plastičnih proizvodov povsod tam, kjer je to mogoče,« dodaja sogovornica.
Strokovnjaki svetujejo vključevanje lesenega stavbnega pohištva in uporabo talnih oblog iz naravnih materialov ter gradnjo nosilne konstrukcije stavb iz naravnih gradbenih materialov in proizvodov. Manj primerni gradbeni proizvodi so tudi kompozitni proizvodi, saj zahtevajo nove tehnološke pristope pri razgradnji in s tem ustvarjajo višje stroške v življenjskem ciklu gradbenega proizvoda.
