Ko izbirate vir svetlobe za bralni kotiček, morate imeti pred očmi celotno svetlobno sliko prostora. Če bo vaša bralna luč edini svetlobni vir v prostoru, potrebujete svetlejšo in hkrati bolj ambientalno svetlobo. Če pa so v prostoru tudi druga svetila, si lahko omislite bolj usmerjeno svetlobo, ki vam bo zagotovila zadostno svetlost, in to na pravem mestu. Pri tem imejte v mislih, da prevelik kontrast med osvetljeno stranjo v knjigi in okolico prav tako vodi k preutrujenosti oči.
Kakšno svetilko izbrati
Ko izbirate bralno svetilko, se boste praviloma srečali s tremi koncepti: talno, namizno in stensko svetilko. Vsaka od njih ima svoje prednosti in lahko dejansko ponudi najboljšo rešitev v specifičnih okoliščinah vašega doma. Namizna luč je morda najbolj vsestranska, zato pa lahko v dnevni sobi talna svetilka ponudi boljšo rešitev, enako kot v spalnici stenska svetilka na nastavljivem nosilcu, ki je nedvomno primerna za branje v postelji.
Senčnik svetilke
Ko izbirate svetilko, ne pozabite na pomen senčnika. Zasnova svetilke določa višino svetlobnega vira in usmerjenost svetlobe, slog senčnika in material, iz katerega je izdelan, pa določata, kako bo svetloba projicirana v prostor. Prosojno senčilo lahko da mehko in razpršeno svetlobo, medtem ko je neprosojno senčilo primernejše takrat, ko si želite bolj usmerjeno svetlobo. Dobro je lahko eno in drugo, ker pa ponujata dva različna senčnika pri isti svetilki dve različni možnosti in dve različni svetlobni podobi, imejte pri izboru svetilke v mislih tudi to.
Kam jo postaviti
Ne glede na izbrano svetilko – stensko, talno ali namizno - je priporočljivo, da sveti s strani in – to velja za stoječe in stenske svetilke –, da je za vami. Pomembno je, da izvora svetlobe neposredno ne vidite in ne gledate, ne glede na to, za kakšen vir gre. Sveti naj v višini oči ali malenkost nad njo. Za branje lahko postavite svetilko na katerokoli stran, medtem ko je pri pisanju pomembno, da se izognete senci, ki si jo delate z roko; torej naj bo svetlobni vir na levi, če ste desničar in obratno, če ste levičar.
Koliko svetlobe potrebujete
Pri ocenjevanju potreb po svetlobi je treba izhajati iz konkretnih in zelo osebnih dejavnikov. Vsak, ki ima težave z očmi - denimo starostno slabšanje vida, sivo mreno ali kaj podobnega - potrebuje že v osnovi več svetlobe, kot nekdo, ki ima zdrave oči. Sposobnost oči, da se prilagodijo, se zmanjšuje z našo starostjo. Pojav se imenuje presbiopija ali starovidnost in je neizogiben proces, povezan z naravnim staranjem oči, ki se mu ne morete izogniti, tudi če nikoli niste imeli težav z očmi. Starovidnost navadno nastane zaradi vse manj prožne leče očesa. Težave se začnejo po 40. letu in bolj ko upada bralni vid, več svetlobe potrebujemo. Načeloma za vsako leto starosti za en odstotek več: desetletniku zadostuje 40 W, šestdesetletniku pa 100 W.
Na splošno velja, da naj bi imela bralna lučka najmanj 500 lumnov (lm). Lumen je enota za svetlobni tok, s katero opisujemo zaznano moč svetlobe, in odraža različno občutljivost človeškega očesa na svetlobo različnih valovnih dolžin. Nekako tradicionalno izražamo moč žarnic oziroma sijalk sicer v vatih (W), a ti izražajo pravzaprav njihovo delovno moč, zato za opisovanje svetlosti niso najbolj primerni. Po kriterijih EPA Energy Star je pretvornik med obema enotama naslednji: 25 W = 250 lm, 40 W = 450 lm, 60 W = 800 lm, 75 W = 1100 lm, 100 W = 1600 lm in 150 W = 2600 lm. Torej 500 lm najmanj!
