Jasna Marin
Ko smo ga po telefonu povprašali o tem, kako čist je zrak v Mariboru, je strokovnjak za kakovost zunanjega zraka Uroš Lešnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) z zanosom dejal: "Pridite na našo postajo na Tezno, da najprej vidite, kako opravljamo meritve."
Čeprav je postaja za merjenje kakovosti zraka majhna in diskretna, da se zlahka zlije z okoljem, so podatki, ki jih beležijo naprave v njej, silno dragoceni. "V Mariboru so štiri takšne postaje: na Teznu, v centru mesta, na Vrbanskem platoju in v Krekovi ulici. Meritve posameznih onesnaževal pa se izvajajo še na Pobrežju, v Radvanju in na Pohorju. Podatki o kakovosti zraka se zajemajo v računalniškem sistemu in so dostopni ne le strokovnjakom, temveč tudi javnosti. Na spletni strani Mestne občine Maribor lahko prebivalci našega mesta sproti spremljajo aktualne podatke o kakovosti zraka," razlaga Lešnik in še dodaja, da so merilne postaje v vseh večjih mestih po Sloveniji.
Merijo več kot le prisotnost škodljivih delcev
"S pomočjo merilnikov spremljamo zlasti delce, dušikove okside in ozon. V zimskih mesecih so največji izziv delci PM10, to so trdni delci, pretežno manjši od 10 mikrometrov, ki se pojavljajo v času kurilne sezone in v neugodnih vremenskih razmerah. Poleti pa je pozornost usmerjena na ozon. Če so koncentracija ozona v zraku višje, lahko pri dihanju občutimo pekoč občutek v grlu," razlaga strokovnjak. Nato pokaže še na poseben merilnik z vstavljenimi filtri. "To je naprava za referenčne meritve delcev PM10. Skozi posamezen filter se zrak črpa 24 ur, do polnoči, potem se filter avtomatsko zamenja. Nato v laboratoriju določimo maso na njih zadržanih delcev." Celoten postopek traja več dni in je predpisan kot referenčna metoda za ugotavljanje kakovosti zraka z delci PM10, razlaga sogovornik. Ker so ti rezultati na voljo komaj čez nekaj dni, se vzporedno izvajajo meritve delcev še z avtomatskim merilnikom, ki podaja urne rezultate. Hkrati se izvaja še analiza vsebnosti kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), ki predstavljajo tretjo skupino snovi, katere koncentracije so v Mariboru okrog mejne oziroma ciljne vrednosti. Predstavnik PAH-a je benzo(a)piren, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi, kot je les.
Kje v Sloveniji je najbolj čist zrak? "Najnižje vrednosti delcev PM10 in dušikovih oksidov so izmerjene na merilnem mestu v bližini Kočevske Reke, na območju, kjer ni toliko naselij. Tam je torej najčistejši zrak, vsaj kar se tiče omenjenih onesnaževal," pove Uroš Lešnik.
V Mariboru največ težav v ogrevalni sezoni
"Na NLZOH smo pred časom izvajali projekt PMinter v sodelovanju s partnerji iz Avstrije (Lipnica, Celovec) in rezultati so pokazali, da so v Mariboru glavni povzročitelj onesnaženosti v zimskem času male kurilne naprave na drva, ki nimajo urejenega sodobnega sistema in nadzora zgorevanja, gre torej za kamine in starejše peči na drva," pravi Uroš Lešnik. "Nujno je, da prebivalci postanejo ozaveščeni o pomembnosti izbire primernih, sodobnih kurilnih naprav pri prenovi svojih hiš. Primerne kurilne naprave omogočajo učinkovitejše in nadzorovano izgorevanje, kar vodi v bistveno manjše onesnaževanje okolja."
Posebej problematično je tudi kurjenje neustreznega goriva, na primer odpadkov ali vlažnega lesa. "Ali bo nekdo čez zimo skuril 10 ali 20 kubičnih metrov drv, je v veliki meri odvisno od tega, kako suha so drva. Uporaba vlažnih polen povzroči večjo porabo, kar pomeni, da boste morali kupiti več drv in zanje odšteti več denarja, poleg tega bo toplota slabša, zunanji zrak ob takšnem kurivu pa mnogo bolj onesnažen."
Je boljše v mestu ali okolici?
Z meritvami so ugotovili, da je zrak v naseljih v bližini mest lahko v zimskem času pogosto bolj onesnažen kot sama urbana središča. Vzrok za to je v večji rabi lesne biomase za ogrevanje v starejših napravah, po drugi strani pa je v teh naseljih slabše izkoriščen plinovod ali pa morda tam sploh ni zgrajen. "To težavo lahko še poslabšajo določene vremenske razmere, na primer temperaturna inverzija, ki povzroči, da onesnaževala ostanejo ujeta v nižjih plasteh zraka. V začetku leta 2017 smo se soočili s takšno situacijo, ko smo nenehno poslušali opozorila, da naj se otroci in starejši ljudje ne zadržujejo zunaj, saj je bil zrak v dolinah in kotlinah močno onesnažen."
Zraku ni mar za državne meje
Lešnik nazorno predstavi, kako nemočen je človek, kadar je zrak onesnažen: "Če iz pipe priteče umazana voda, to takoj opazimo in pokličemo pristojne inštitucije. Dejstvo je, da če se voda onesnaži zaradi poplav ali drugih razlogov, lahko še vedno kupimo ustekleničeno pitno vodo. Pri zraku te možnosti nimamo. Če je zrak v našem okolju onesnažen, morda zaradi sosedovega kurjenja ali zaradi požara, čistega zraka ne moremo kupiti."
Onesnažen zrak lahko pripotuje do nas iz oddaljenih krajev. "Včasih pozimi k nam vetrovi prinesejo onesnaževala iz drugih držav, zraven tega pa ustvarjamo onesnaževala tudi v našem okolju, kar še dodatno poveča prisotnost škodljivih onesnaževal v zraku. Treba je razumeti, da zrak ne spoštuje državnih meja ali drugih ovir – ne moremo ga zaustaviti."
Kadar je zrak slab, prilagodimo svoje ravnanje
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) spremlja in napoveduje kakovost zraka ter obvešča javnost v primeru visokih koncentracij škodljivih snovi in neugodnih okoljskih razmer. Na voljo so tudi rezultati meritev, ki jih lahko spremljamo in nato prilagodimo svoje ravnanje, poudarja Lešnik. "Kadar je zrak prekomerno onesnažen, namesto rekreacije na prostem raje izberimo druge aktivnosti, ki ne vključujejo izpostavljanja sebe in drugih onesnaženemu zraku. Prav tako je v obdobjih z visoko onesnaženostjo smiselno prilagoditi tudi druga ravnanja in denimo uporabiti javni prevoz, saj to prispeva k zmanjšanju obremenitve zraka v mestih. Med pomembnejšimi ukrepi v takšnem obdobju je tudi to, da se izognemo kurjenju v kaminih in starih pečeh, če so na razpolago tudi druge ogrevalne možnosti. Dodatno lahko v stanovanju ali hiši, če se ogrevamo na lesno biomaso, znižamo temperaturo ogrevanja, tako bomo manj pokurili in posledično prispevali k boljši kakovosti zraka."
Promet in zrak
Kako na kakovost zraka vpliva promet, ki poteka po cestah v vseh letnih časih in vsak dan? "Meritve ob prometnih cestah običajno pokažejo višje koncentracije nekaterih onesnaževal v zraku. Izmerjene so predvsem višje prisotnosti dušikovih oksidov, vendar te praviloma ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti," zagotavlja sogovornik.
Kaj lahko naredimo za čistejši zrak
• Izboljšamo izolacijo hiš in stavb. Tako bomo potrebovali manj energije za ogrevanje in hlajenje. Posledično bomo izpustili manj škodljivih delcev v zrak.
• Pred nakupom nove kurilne naprave naj se najprej zamenjajo okna in vrata ter izolira stavbni ovoj. Šele potem izberemo ustrezno zmogljivo napravo, ki naj ne bo prevelika za naše potrebe, s čimer se izognemo nepotrebnemu presežku moči in porabe energije ob neoptimalnem delovanju. Ob načrtovanju, nabavi in vgradnji dimovodne in kurilne naprave upoštevamo veljavne predpise in standarde s tega področja.
• Če se ogrevamo z lesno biomaso, vselej uporabimo suho gorivo. Tako bomo porabili manj kuriva, tudi kurilna naprava bo delovala veliko bolje.
• Ne kurimo lesnih odpadkov, ki vsebujejo lepila, barve, sredstva za impregnacijo. Prav tako ne kurimo drugih odpadkov, temveč jih odpeljimo v zbirni center.
• Uporabljajmo javni prevoz, krajše razdalje opravimo peš ali s kolesom.
Nova zakonodaja, nova pravila
Pripravljajo se spremembe v zakonodaji, ki bodo usklajene z novimi evropskimi pravili. "Trenutne mejne vrednosti za onesnaženje zraka so relativno blage. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je postavila strožje smernice za mejne vrednosti, saj so osredotočeni na zdravstvene posledice onesnaženja zraka. Veljavna mejna letna vrednost za delce PM10 v zraku je pri nas 40 µg/m3, SZO pa priporoča vrednost 15 µg/m3. Zato je vsak dan pomembno, da ozaveščamo javnost o vplivu onesnaženega zraka, se zavzemamo za energetsko sanacijo stavb in spodbujamo prehod na učinkovite ogrevalne naprave, ki bodo prispevale k boljši kakovosti zraka," sklene Uroš Lešnik.
Nadležen pesek, ki je hkrati gnojilo
Nekajkrat letno močni južni vetrovi prenesejo k nam saharski pesek. Čeprav je Sahara po zračni liniji oddaljena od nas kakšnih 2500 kilometrov, pesek potuje po zraku in prispe do naših krajev. "Merilniki to zaznajo. Saharski pesek lahko povzroči draženje dihal, zato je v obdobjih, ko je pesek prisoten v zračnih plasteh, priporočljivo omejiti aktivnosti na prostem," svetuje sogovornik. Četudi je saharski pesek, ki pristane na avtomobilih, vrtnem pohištvu, oknih stavb, nadležen, ker ga je treba odstraniti, je obenem koristen, saj deluje kot naravno gnojilo za zemljo, pojasnjuje sogovornik. Ta učinek je pri nas zaradi majhne količine peska sicer majhen.
