(KOLUMNA) Ko je sprejemljiva rešitev hotel mama

Vse višje cene stanovanj, nerealne najemnine, predvsem pa veliko pomanjkanje nepremičnin na trgu mlade postavljajo v zelo zapleten položaj. Do lastnega stanovanja pridejo le še redki, pa še ti s finančno pomočjo staršev, saj imajo sicer s kreditiranjem radodarne banke omejitve.

Država za mlade v zadnjih letih ni naredila skoraj nič ali, bolje rečeno, veliko premalo. Pred kratkim je sicer pri nas začel veljati zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Ta predvideva, da bo država mladim do 38 let in mladim družinam ob prvem reševanju stanovanjskega problema dala jamstvo za najem bančnega posojila do 200 tisoč evrov in z odplačilom do 30 let. Vendar nekateri strokovnjaki na aktualno rešitev gledajo z veliko previdnosti in preudarnosti. Tako se na primer dr. Andreja Cirman, profesorica na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer strinja, da bodo s tem mladi lažje prišli do posojila, a hkrati opozarja, da bo ob vse višjih cenah nepremičnin na trgu njihova že sedaj šibka kupna moč še manjša. Zato tudi na prilagoditev makrobonitetne politike Banke Slovenije gleda kritično, meni namreč, da bo mladim prej v škodo kot v korist. Prepričana je, da bo masa posojil v bankah še naraščala, obrestni prihodki bank tudi, stanovanjske razmere mladih pa se po njenih besedah zaradi višjih cen gotovo ne bodo bistveno izboljšale. Prav nasprotno, je nedvoumna, utegnejo se samo še poslabšati.

Kaj torej dela naša država narobe, da s svojo stanovanjsko politiko niti do pasu ne seže zahodnim evropskim državam? Prvič, ne prisluhne potrebam in težavam mladih. Hkrati pa ne poskrbi ustrezno za najbolj podhranjen segment na trgu nepremičnin. Razmere na najemniškem trgu pri nas so katastrofalne. Najemnih stanovanj, dajmo za primerjavo sosednjo Avstrijo, ni, čeravno država zadnja leta pospešeno gradi javna najemniška stanovanja. A gotovo ne tako pospešeno, da bi v nekaj letih dohiteli Avstrijce, kaj šele, da bi jih prehiteli. Za najemna stanovanja, ki se pojavljajo na trgu in nad njimi bdi država, stoji v vrsti na stotine ljudi, mladi brez otrok se v tej vrsti znajdejo seveda čisto na repu. Še bolj kaotičen je zasebni najemni trg, kjer vsak dela, kot mu je volja. Najemnine rastejo v nebo, nezaščiteni so na eni strani najemniki, na drugi pa tudi najemodajalci. Ta začarani krog je nujno čim prej presekati. Predvsem pa Slovencem, ki po številu lastniških nepremičnin sodimo v vrh Evrope, končno dopovedati, da imeti v najemu stanovanje ni sramota, ampak nekaj povsem običajnega, sprejemljivega, še zlasti za mlade. Ob predpostavki, da bi trg deloval, kot je treba.

Tako pa je večina mladih v Sloveniji obsojena na bivanje v hotelu mama, tudi ko zaključijo šolanje in se zaposlijo. Ponuja se jim tudi skrajna rešitev, odhod v tujino. Beg možganov pa je za našo državo nedopusten, trdijo politiki. Torej bo treba čim prej najti rešitev, da bodo lahko mladi brez zapletov prišli do strehe nad glavo. Če že ne lastniške, pa vsaj do najemniške.