Matjaž Valenčič, dipl. inž. str.
Pri gradnji novih in prenovi starih stavb je treba zagotoviti zaščito pred vlago. Vlaga namreč povzroča zdravstvene težave, poškoduje stavbno konstrukcijo, povečuje porabo energije, poslabšuje videz ter zmanjšuje kakovost bivanja. Vlaga v stavbo prodira iz različnih virov: kot talna vlaga, atmosferske padavine, voda iz stavbnih napeljav, kondenzacija zračne vlage na hladnih površinah ali toplotnih mostovih in ne nazadnje poplavne vode. Za zaščito stavbe pred vsemi viri vlage je treba izbrati ustrezne ukrepe, ki morajo biti skrbno izbrani glede na vir vlage. Vsak ukrep mora biti kakovosten; površnost ali improvizacija pri tem nista priporočljivi. Čeprav se težave, kot je puščanje strehe ali instalacij, lahko rešijo z enostavnimi gradbenimi posegi, je preprečevanje zamakanja iz tal bolj zapleteno in zahteva obsežnejša gradbena ali zemeljska dela.
Poškodba zidov
Talna vlaga se lahko dvigne in povzroči škodo na strukturah in notranjih prostorih hiše. Najpogostejši vzrok za talno vlago v zidovih je poškodovana ali neizvedena hidroizolacija; bodisi vertikalna na zunanjih zidovih, horizontalna med temelji in zidovi ali pa nedelujoča drenaža ob temeljih.
Zaradi pomanjkljive hidroizolacije se vlaga dviga skozi prepustno strukturo stene po principu kapilarnosti (kapilarna vlaga), ki se po ometu opečnih ali kamnitih zidov dviguje tudi več metrov.
Kapilarna vlaga poškoduje konstrukcijo, vlaži zidove in povzroča izločanje kristalov soli. Izločeni kristali soli zaradi svoje higroskopičnosti pripomorejo k nadaljnjemu vlaženju ometa z vlago iz zraka, zaradi česar se vlaga širi in povzroča luščenje in odpadanje stenskega beleža, ometa, fasade.
Sanacija, ko je vlaga že v stenah
Poškodbe je treba trajno odpraviti, ne le prekriti z opleskom. Preprečitev kapilarnega dviga lahko izvedemo na več načinov, navajamo nekatere:
• mehanska zapora z vtiskanjem jeklenih plošč v predhodno prežagano steno,
• vertikalna hidroizolacija konstrukcije v zemljini,
• odvajanje vlage iz konstrukcije (sušilni ometi),
• elektroosmoza,
• kemične rešitve na principu blokade kapilar s hidrofobnimi sredstvi, ki preprečujejo kapilarni dvig,
• temperiranje stavbne mase.
Izbira ukrepov mora biti prilagojena konstrukciji stavbe in obsegu poškodb. Poleg tesnjenja proti talni vlagi bo verjetno treba urediti tudi odvod padavinske in talne vode stran od stavbe.
Pomen dobre hidroizolacije
Pri novogradnjah je treba preprečiti možnost vstopa vlage v konstrukcijo s korektno hidroizolacijo, brez improvizacij in brez površne izvedbe. Pri delih, ki so ključna, sta pomembna skrben izvajalec in vesten nadzornik.
Dobra hidroizolacija trajno ščiti stavbo pred talno vlago. To pomeni, da mora biti izbran kakovosten material, brezhibno vgrajen in primerno zaščiten. Projektne rešitve morajo obsegati tudi detajle posedanja konstrukcije, dilatacije in preboje za inštalacije, da se hidroizolacija ne poškoduje niti ob dinamičnih obremenitvah stavbe.
Zaščita pred radonom
Dodatna nevarnost, ki preži na hiše in stanovanja iz tal, je radon. To je naravni radioaktivni žlahtni plin, brez barve, vonja in okusa. Nastaja pod zemljo, v razpadni verigi naravnega urana, ki je praktično povsod v tleh. Slovenija je uvrščena med države z višjo izpostavljenostjo radonu, vendar so po državi različne geološke strukture tal. Največ ga je pričakovati v zahodnem in južnem delu države, kjer prevladujejo karbonatne kamnine.
Slovenija je razdeljena na radonsko območje in na zeleno območje, vendar to pomeni le, da je na radonskem območju že dokazana verjetnost ogroženosti z radonom, na zelenem območju pa ta verjetnost še ni dokazana.
Ravno zaradi pestre geološke strukture je težko napovedati, katera gradbena parcela je radonsko izpostavljena. Pravzaprav je možno pričakovati nevarnost radona v stavbah po celi državi, ne le tam, kjer je dokazana višja izpostavljenost radona v zemljini. Zato je treba narediti zaščitne ukrepe proti radonu v vseh novogradnjah, ne glede na lokacijo stavbe.
Vpliv radona na zdravje
Na prostem radon ne pomeni grožnje, saj se razredči, porazgubi in premeša z zrakom. V zaprtih prostorih pa lahko njegova koncentracija skokovito naraste in začne ogrožati zdravje stanovalcev.
Radon sam po sebi ni strupen v običajnem pomenu besede, vendar je radioaktiven plin, ki ob dolgotrajni izpostavljenosti škoduje zdravju. Ob vdihu radona njegovi razpadni produkti ostanejo v pljučih, kjer lahko poškodujejo celice v pljučnem tkivu in sčasoma povečajo tveganje za razvoj pljučnega raka.
Čeprav stroka šele nekaj desetletij pozna nevarnost radona, so mnoge stare stavbe precej bolje ščitile stanovalce pred radonom kot sodobne. Predvsem zaradi tega, ker so stavbe imele nebivalne kleti, ki so preprečevale vdor radona v stanovanjske etaže, pa tudi zaradi tega, ker je znatno naravno prezračevanje učinkovito odstranjevalo radon iz stavb.
Zaradi energetske učinkovitosti so sodobne stavbe tesne in prezračevane le z minimalno količino svežega zraka, etaže, ki mejijo na zemljino, pa so pogosto namenjene bivanju. Tako so sodobne stavbe, čeprav so energijsko učinkovite in zagotavljajo udobne bivalne razmere, postale radonske kletke in s tega vidika nezdrave.
Kako preprečiti radon v stavbah
Za novogradnje določa Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona, da je treba na radonskem ali zelenem območju tako projektirati in graditi nove stavbe, da se zagotovi prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo stavbe ali popolno zatesni z radonsko zaporno folijo med zemljino in notranjim zrakom. Pasivni zaščitni ukrepi so lahko različni, če dokazano delujejo.
Prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo stavbe je razmeroma preprosto. V talni konstrukciji stavbe, pod temeljno ploščo ali med pasovnimi temelji se položi radonski razvod v prepustnem sloju tampona debeline vsaj 10 cm. Odvod radona iz zemljine pod talno konstrukcijo stavbe se izvede s pasivnim sistemom, vendar tako, da se po potrebi lahko nadgradi v aktivni sistem z ventilatorjem.
Namesto prezračevanja zemljine se lahko uporabi tesnjenje talne konstrukcije stavbe z radonsko zaporno folijo ali s kombinirano hidroizolacijsko-radonsko zaporno folijo. Vsi preboji folije in stiki folije s stenami morajo biti temeljito zatesnjeni.
Tehnična smernica Zaščita pred radonom v stavbah predpisuje protiradonsko sanacijo v obstoječih stavbah, ki so ogrožene z radonom. Smernica predvideva tako pasivne kot aktivne ukrepe, podobno kot pri novogradnjah, ter dodatno tesnjenje oboda talne konstrukcije, prebojev skozi talno ploščo in tlorisne površine z radonsko zaporno folijo.
Bodite rado(n)vedni
Številni prebivalci se še ne zavedajo nevarnosti radona. Zato smo začeli akcijo ozaveščanja prebivalstva o radonu v zaprtih prostorih pod geslom Radonvednost. Akcija je namenjena vsem stanovalcem, učencem in delavcem pa tudi vsem udeležencem, ki se ukvarjajo z radonom v stavbah ali lahko vplivajo na pojav radona v stavbah. Bodite radonvedni, koristilo vam bo. Prvi ukrep naj bo, da naročite meritve radona v svoji stavbi. Meritve niso drage, včasih so celo brezplačne. Tudi na področju radona je možno zaslediti urbane legende, ne verjemite jim. Splošno prezračevanje stavb, z rekuperacijo ali brez, ni učinkovit ukrep za zaščito pred radonom. Nekateri prezračevalni sistemi, zlasti decentralni, celo povečujejo vstop radona v stavbo, saj s podtlakom, ki ga ustvarjajo, delujejo kot radonska črpalka.
