S pravilno sanacijo po poplavah naj hiša spet postane dom

Po obsežnih poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele veliko delov Slovenije, so se prebivalci ob pomoči strokovnjakov in prostovoljcev takoj lotili čiščenja in obnove svojih bivališč. A pristojni so ob tem svarili, da je potrebna zvrhana mera potrpljenja, da v preveliki vnemi ne naredimo več škode kot koristi. Premočene zidove in tlake je namreč treba pred kakršnokoli sanacijo temeljito posušiti, to pa lahko traja tudi ves mesec, odvisno od vremenskih razmer.

Zdaj je torej počasi napočil čas za obnovo poškodovanih tlakov ter notranjih in zunanjih stenskih površin. A kako se lotiti dela in katere materiale izbrati, da bo obnova trajna in se zaradi nje ne bodo znova pojavile težave, da se denimo na stenah ne razraste plesen ali da ometi ne bodo začeli prehitro odstopati?

Nekaj nasvetov smo poiskali na Gradbenem inštitutu ZRMK in pri podjetju JUB.

Tlake odstranimo do talne hidroizolacije

V starejših stavbah z enostavnejšo zasnovo tlakov ali če je kot toplotna izolacija vgrajena kamena volna, na ZRMK priporočajo, da tlake odstranimo do talne hidroizolacije. "To po potrebi obnovimo oziroma dopolnimo z vgradnjo dodatnega bitumenskega varilnega traku, ki ga zaščitimo na obodu zidovja. Vsekakor odsvetujemo odstranjevanje obstoječih, pa čeprav dotrajanih bitumenskih trakov. Nato vgradimo vsaj 10 do 12 cm debel sloj toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS). Čezenj položimo polietilensko folijo in izvedemo armirani estrih iz hitro sušilnega betona," priporočajo na ZRMK. Za stare in tudi nove stavbe, ki ležijo na močno izpostavljenem območju, priporočajo manj problematične keramične talne obloge.

Stene zaščitimo pred delovanjem mikrobov

Na poplavljenih območjih je v nekaterih hišah gladina vode segla skoraj do stropa pritličja ali celo do prvega nadstropja, za njo so ostale premočene in umazane notranje stene in fasade. Mnoge so bile tudi onesnažene z raznimi nevarnimi snovmi, kot so kurilno olje ali fekalije. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti stavbam, ki imajo konstrukcijo iz lesenih elementov, kajti v njih ujeta vlaga lahko resno ogrozi stabilnost objekta, opozarjajo v podjetju JUB.

Potem ko so stene izsušene, jih moramo zaščititi pred delovanjem mikrobov, da se na zidovih ne pojavijo plesni ali alge. "Pri sanaciji zidnih plesni je zelo pomembno, da jih ne poskušamo odstraniti na suho, saj v tem primeru spore raznesemo po prostoru in s tem tudi po drugih površinah. Poleg tega obstaja tudi nevarnost, da bi jih vdihavali, saj so zdravju precej škodljive, zato okužene površine najprej le umijemo z vlažno krpo," opozarjajo v JUB-u. Za nadaljnji postopek priporočajo uporabo kurativnega biocidnega pripravka, ki ga je na površinah dobro pustiti osem do dvanajst ur, najbolje čez noč. Na močneje okuženih površinah strokovnjaki priporočajo dva nanosa v razmaku osem do dvanajst ur.

Na zidanih stenskih in stropnih površinah, ki so bile zaradi močenja le površinsko poškodovane, so potrebni zgolj plitvo krpanje, fina izravnava in barvanje. Najprej je z njih treba odstraniti odstopajoče barvne nanose, po potrebi tudi odstopajoče sloje izravnalnih mas ali ometov. Če je treba, očiščene površine tudi obrusimo, kjer je viden soliter, pa jih očistimo z mehkejšo krtačo. Slabo oprijete sloje določimo tako, da s pestjo potrkamo po steni: če votlo zadoni, je treba sloje odstraniti.

Na mestih poškodb površine popravimo s primerno izravnalno maso, ki je odvisna od obsega in globine poškodb, priporočajo v JUB-u. Kjer pričakujemo pojav razpok, lahko v spodnji sloj utopimo še armirno mrežico. "Pred nadaljnjim saniranjem pustimo površine, da se ustrezno posušijo," navajajo v JUB-u. Tako pripravljene stene nato še pobarvamo z zaključno barvo, pod njo pa ni odveč nanesti barvo, ki prepreči prenikanje madežev, nastalih na stenah zaradi nečiste vode.

Kadar pri preverjanju stabilnosti obstoječih slojev s pritrkavanjem ugotovimo, da so medsebojno razslojeni, ker zvenijo votlo, jih je treba odstraniti do stabilne podlage, kar običajno pomeni do surove opeke. Oslabljen omet, izravnalne mase in barvne nanose je najbolje odstraniti že med čiščenjem površin, svetujejo v JUB-u. Lokalne poškodbe do globine od 2 do 5 cm popravimo s podložnim ometom, pri čemer je lahko en nanos debel največ 3 cm, za večjo debelino naredimo dvoslojni nanos. Na grobo pokrpane površine nato nanesemo sanirni obrizg in sanirni omet. "Zaradi končnega videza celotne površine svetujemo, da končni sloj preplastimo po celotni površini, seveda s predhodno ustrezno pripravo podlage," dodajajo v JUB-u.

Mehansko poškodovano fasado je treba popraviti takoj

Način sanacije fasade se razlikuje pri masivno in montažno grajenih hišah, odvisen pa je tudi od vrste vgrajene toplotnoizolacijske obloge, od vrste in intenzitete poškodb ter od tega, ali z obnovo popravljamo zgolj nastale poškodbe ali pa z njo poskušamo doseči tako stanje, da bo ob morebitnih novih poplavah ali izlivih vode na fasadi nastala kar najmanjša možna škoda. "Poseben problem predstavljajo površine, ki so bile dalj časa v stiku z vodo, onesnaženo z izlitim kurilnim oljem, s fekalijami ali s strupenimi in drugimi nevarnimi snovmi. Postopek sanacije takih površin je zahteven in ga je možno določiti šele na osnovi izsledkov ogleda vsakega konkretnega objekta posebej," navajajo v JUB-u. Opozarjajo še, da je lokalno mehansko poškodovano fasado treba popraviti takoj, da preprečimo padavinski vodi vstop v fasadni sistem in nosilni zid. Pri tem se sanacija razlikuje glede na to, ali je objekt toplotno izoliran z izolacijo iz ekspandiranega polistirena (EPS) oziroma ekstrudiranega polistirena (XPS) ali sploh ni toplotno izoliran.

Na masivnih in montažnih objektih, ki so toplotno izolirani z EPS- ali XPS-izolacijo, je treba poškodovan fasadni sistem izrezati in odstraniti do fasadnega zidu, da se ustvari čisto območje za nanos novih materialov, razlagajo v JUB-u. "Paziti je treba, da na teh predelih ne nastane še več škode," opozarjajo strokovnjaki. Ko je poškodovana toplotnoizolacijska obloga odstranjena, na izrezano območje ponovno prilepimo toplotnoizolacijsko oblogo, izdelamo osnovi omet, utopimo armirno mrežico, izdelamo izravnalni sloj osnovnega ometa, uporabimo osnovni premaz in izbran zaključni dekorativni omet. "Pri tem uporabimo enake materiale, kot so bili uporabljeni prej," predstavijo v JUB-u začasno rešitev. Za dolgoročno rešitev svetujejo preplastitev celotne fasadne površine z renovirnim ometom ali lepilno malto. "Pri neizoliranih stavbah nastale poškodbe začasno zakrpamo z materiali, ki so čim bolj podobni lastnostim materialov, uporabljenih pri gradnji objekta. Za dolgoročno rešitev je potrebna preplastitev celotnih fasadnih površin," še priporočajo v JUB-u.

Obnovitveno barvanje fasadnih površin

Tudi pri obnovitvenem barvanju je razlika, ali so za toplotno izolacijo uporabljene EPS- oziroma XPS-plošče, kamena volna ali izolacije sploh ni. Pomembno je, da ustavimo pronicanje v vodi lahko in hitro topne snovi, ki so v zunanjih plasteh toplotnoizolacijskega sistema ostale po sušenju in jih iz njih ne moremo odstraniti. "Če blokada ni uspešna, se pri obnovitvenem barvanju v nanosih vodnih barv in osnovnih premazov te snovi raztopijo in zaradi prehajanja skozi nastajajoč barvni film običajno ponovno tvorijo madeže ne glede na število slojev in stopnjo pokrivnosti nanesene barve," pojasnjujejo v JUB-u. Očiščene in suhe fasadne površine, obložene z EPS- oziroma XPS-ploščami, najprej premažemo z osnovnim premazom in jih nato pobarvamo z mikroarmirano fasadno barvo.

Iz podjetja Kalcer pa opozarjajo, da posamezniki, ki so utrpeli škodo v poplavah, pri obnovi vsekakor ne smejo hiteti: "V času, ko se zidovi sušijo, naj si priskrbijo merodajne informacije, predvsem od zanesljivih projektantov in izvajalcev, ki jamčijo za svoje delo." Škoda bi namreč bilo, da bi zaradi netočnih ali pomanjkljivih informacij ljudje, ki so že tako prizadeti, utrpeli še dodatno škodo, ki bi se zaradi slabih rešitev pojavila čez nekaj časa, še dodajajo v Kalcerju.