Samooskrba z elektriko: so strehe blokov primerne za sončne elektrarne?

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
11.10.2020 02:00

Tudi večstanovanjske stavbe bi lahko bile samooskrbne z električno energijo, pridobljeno iz sončne elektrarne, če bi se etažni lastniki dogovorili za potrebno investicijo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije je v Sloveniji možno postaviti sončno elektrarno (SE) tudi na večstanovanjske zgradbe oziroma bloke, ne glede na to, ali gre za obstoječ objekt ali novogradnjo. Električno energijo, pridobljeno iz sončne elektrarne na večstanovanjskem objektu, lahko porabijo posamezna gospodinjstva, uporablja pa se lahko tudi za skupne prostore ali naprave, navajajo v podjetju GEN-I. "Za postavitev sončne elektrarne na strehi večstanovanjske stavbe je treba pridobiti soglasje vsaj 75 odstotkov lastnikov stanovanj, lastniki elektrarne pa so tisti, ki jo financirajo, lahko so vsi, lahko zgolj eden ali dva. Ker ima vsako stanovanje različno porabo energije, se glede na velikost sončne elektrarne določi ključ delitve proizvodnje električne energije, ki določa, kolikšen odstotek skupne proizvedene količine električne energije pripada posameznemu odjemalcu," razlagajo v podjetju GEN-I. Pa vendar je tovrstnih ureditev pri nas zelo malo v primerjavi s tujino, nam je še uspelo izvedeti pri sogovornikih. Težava ni v tehničnih zahtevah, ki se za večstanovanjsko stavbo ne razlikujejo bistveno od enostanovanjske, pač pa je zadeva kompleksna s pravno-administrativnega vidika, meni Primož Tručl iz podjetja Enerson.

Postavitev lažja na novogradnji

Postavitev elektrarne na večstanovanjsko stavbo temelji na enakih razlogih in ciljih kot pri enostanovanjski hiši: povečanje samooskrbnosti in zmanjšanje stroškov za električno energijo. Upoštevati pa je treba drugačna velikostna razmerja. Medtem ko je streha družinske hiše dovolj velika za montažo ustreznega števila modulov, to pri večstanovanjski hiši ni samoumevno. "Upravičenost naložbe v sončno elektrarno je odvisna od velikosti strehe, usmerjenosti strehe in obstoječe porabe električne energije vseh odjemalcev. Na vse te dejavnike pa lahko vplivamo s primerno izbiro potrebne opreme za postavitev elektrarne, torej modulov, razsmernikov in podobnega," opisuje Matjaž Kosmačin, svetovalec za samooskrbo v podjetju SONCE energija. Zaradi naštetih dejavnikov je postavitev lažja na novogradnji, saj lahko takrat predvidimo velikost strehe, usmerjenost in naklon strehe. "Od velikosti strehe je namreč odvisno, kako veliko sončno elektrarno bomo lahko postavili, od lege in naklona pa je odvisno, koliko bo elektrarna učinkovita. Optimalna je namreč južna stran strehe z naklonom 32 stopinj in s čim manj ovirami, kot so strešna okna, dimniki in drugo," dodaja Kosmačin. In postreže še z izračunom: "Če gledamo, da povprečno gospodinjstvo v bloku potroši na letni ravni okoli 2000 kWh, za proizvodnjo te količine energije potrebuje vsako gospodinjstvo vsaj 2 kW močno sončno elektrarno, za kar potrebujemo približno 12 m2 površine."

Potrebna so soglasja

Nekaj konkretnih številk glede ekonomske upravičenosti in smotrnosti postavitve SE na večstanovanjsko stavbo ponuja tudi Tomaž Zaviršek, vodja službe sodobnih energetskih rešitev v podjetju Energija plus. "Če sončno elektrarno postavimo na večji večstanovanjski blok, v katerem je na primer deset nadstropij in 80 etažnih lastnikov, površina strehe pa v velikosti zgolj ene etaže oziroma osmih stanovanjskih enot, bi proizvedli zgolj deset odstotkov potrebne električne energije, to pa večino odvrne od projekta," meni Zaviršek. "Sončna elektrarna na večstanovanjski zgradbi je vsekakor izvedljiva, vprašanje je samo v pridobitvi zadostnega števila soglasij etažnih lastnikov in dogovoru o delitvi stroškov investicije ter posledično tudi delitvi proizvedene električne energije."

Ustreznih površin ni prav veliko

Natančneje tehnične zahteve za postavitev SE na večstanovanjski stavbi opisuje Bojan Horvat iz podjetja Enertec. Po njegovih besedah zanjo ni potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa je treba - v nasprotju z individualnimi hišami - izdelati projektno dokumentacijo, skladno z Uredbo o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 14/20). "Praktično je mogoče sončno elektrarno montirati na vseh večstanovanjskih objektih, tudi višjih stolpnicah, vendar je praviloma ustreznih površin na večstanovanjskih objektih malo," meni Horvat. "Inštalacije in vsa pripadajoča oprema morajo biti izvedene tako, da so skladne s tehničnimi predpisi in ne motijo stanovalcev. Opremo je najbolj smiselno namestiti nekje v bližini glavnega omrežnega priključka za električno energijo, lahko pa je tudi na fasadi objekta. Pri novogradnjah je to v fazi načrtovanja mogoče umestiti tako, da je takšna inštalacija povsem neopazna." V samooskrbo večstanovanjske stavbe se lahko povežejo odjemalci, ki odjemajo električno energijo za lastne potrebe preko merilnega mesta iste večstanovanjske stavbe, dodaja Matjaž Kosmačin. Vključijo pa se lahko tudi merilna mesta, preko katerih se oskrbujejo skupni prostori ali skupne naprave večstanovanjske stavbe.

Sončno elektrarno je mogoče monitirati na vseh vrstah večstanovanjskih objektov, tudi višjih stolpnicah, vendar je praviloma ustreznih površin na večstanovanjskih objektih malo.
Shutterstock

Določitev deležev glede na porabo

Postavlja se logično vprašanje, kako na obstoječi večstanovanjski stavbi izvesti tako obsežno investicijo. Bojan Horvat denimo opisuje možen način financiranja postavitve SE na večstanovanjski stavbi. "Treba je zbrati interesente, ki bi se odločili za postavitev skupnostne sončne elektrarne na objektu. Glede na njihove trenutne potrebe po električni energiji je treba potem določiti deleže, ki ustrezajo porabi posameznega odjemalca. Nosilec projekta je lahko eden izmed njih, lahko je tudi tretja oseba, na primer upravitelj večstanovanjske stavbe. Po ključu deležev posameznika je potem tudi smiseln njegov vložek v investicijo. Pred izvedbo je treba pridobiti mnenje etažnih lastnikov, skleniti pogodbo o skupnostni samooskrbi in pridobiti soglasje za priključitev pri elektrodistribucijskem podjetju. Vzdrževanje in upravljanje takšne elektrarne potekata daljinsko, enkrat letno se izvede ogled lokacije, po potrebi pa tudi čiščenje sončnih modulov," razlaga Bojan Horvat.

Od razmišljanja k dejanjem

Po besedah Primoža Tručla tudi investitorji večstanovanjskih novogradenj v Sloveniji razmišljajo o postavitvi SE, a se zaradi omenjenih pravno-administrativnih ovir še ne odločajo zanje. Po njegovem mnenju postavitev ne bi veliko podražila cene stanovanja, vsekakor pa bi se splačala. Tomaž Zaviršek pa dodaja, da je pri novogradnji postavitev mogoča šele po tem, ko so prodane vse stanovanjske enote, saj je treba pridobiti soglasje večine etažnih lastnikov. "Novejši trendi gradnje in ozaveščenost ljudi o pomenu samooskrbe govorijo v prid postavitvi sončnih elektrarn, saj je ne nazadnje sonce najcenejši in vedno dosegljiv vir za proizvodnjo električne energije," pa navajajo v podjetju GEN-I. "Samooskrba z lastno sončno elektrarno pomeni proizvodnjo lastne zelene električne energije, s katero pokrivamo svojo porabo, kar pomeni, da velikost elektrarne prilagodimo investitorju oziroma posameznemu porabniku elektrike. Zaradi tega je višina investicije v samooskrbo z električno energijo odvisna od naše porabe oziroma naših potreb po električni energiji."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta