Sanja Verovnik
Zadnjih nekaj let se je obseg stanovanjske gradnje ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi, močno povečal. A zadnji izračuni neodvisne analitske mreže Euroconstruct napovedujejo preobrat - rast gradbeništva v Evropi se bo v obdobju od 2023 do 2025 upočasnila, pravijo. Najbolj na udaru naj bi bila po mnenju analitikov iz münchenskega inštituta za ekonomske raziskave Ifo, ki je član Euroconstructa, gradnja stanovanjskih nepremičnin, kar za Slovenijo vsekakor ni dobra novica, saj pri nas kronično primanjkuje prav novih stanovanj.
Glavni razlogi za slabe obete na področju stanovanjske gradnje so po mnenju nemških analitikov podražitev stanovanjskih posojil na bankah, visoka rast gradbenih stroškov in zmanjšanje subvencij za tovrstno gradnjo v številnih evropskih državah. Gradnja novih stanovanjskih objektov je tako v Nemčiji pod vse večjim pritiskom. "Časi so nepredvidljivi," pravijo v münchenskem inštitutu za ekonomske raziskave. Glede na njihovo analizo se je decembra lani obseg naročil za gradnjo stanovanj, znižal peti mesec zapored, čeprav je, kot še priznavajo, še vedno na visoki ravni.
Na omenjenem inštitutu opozarjajo, da Nemčija ni izjema, podobno je tudi drugod po Evropi. Po dveh odličnih letih so se obeti za gradnjo stavbnih objektov krepko poslabšali. Gradbena dejavnost naj bi v letih 2023-2024 upadla za tri odstotke, nato pa naj bi se v letu 2025 rahlo zvišala. Za letos pričakujejo dvoodstotni padec obsega novogradenj, kar naj bi bila posledica upočasnitve gospodarske aktivnosti zaradi vojne v Ukrajini. "Se bodo pa v večini evropskih držav zaradi nedavnega šoka glede cen električne energije povečale investicije v obstoječe objekte," ocenjujejo pri inštitutu Ifo. Razen v Italiji, kjer so bili zadnji dve leti zelo radodarni pri dodeljevanju državnih subvencij za prenove stavb; tam naj bi se obseg del na obstoječih stavbah, potrebnih prenove, močno zmanjšal, kažejo napovedi.
Najbolj odporna na "krizo", ki prihaja, bo, kot še napovedujejo pri münchenskem inštitutu, gradnja gradbenih inženirskih objektov. Rast na tem področju naj bi bila najvišja v Italiji, na Norveškem, Slovaškem in Poljskem, padec naj bi beležila le Finska.
