Slovenci in varčevanje: Finančna brezskrbnost naj bo eden od naših glavnih ciljev

Mantra o nujnosti varčevanja nas spremlja že od otroških let. Le kdo se ne spomni basni o čričku in mravljici, v kateri je mravljica zgled umnega, varčnega gospodarja, ki si čez poletje skrbno pripravi zaloge za zimo, čriček pa pooseblja fičfiriča, ki živi tjavendan. Pojavlja se več koncev basni: po eni različici se za črička konča srečno, saj ga mravljica pozimi povabi k sebi v zameno za to, da ji igra na violino in dela družbo, po drugi ga pusti zmrzovati pred vrati z moralnim naukom Kdor ne dela, naj tudi ne jé. Obstaja pa še novejša verzija, po kateri je črička med petjem opazil glasbeni producent in mu omogočil donosno kariero.

Denar najraje v banko

Slovenci veljamo za zelo varčne, celo bolj od povprečja v Evropi, kjer sicer za najbolj varčen narod veljajo Švedi. Res pa je, da Slovenci večino denarja hranimo v bankah, čeprav so bile še do nedavnega obrestne mere za varčevanje v bankah zelo nizke. Po poročanju N1, ki se sklicuje na navedbe banke SKB, so imela slovenska gospodinjstva 30. junija 2023 v bankah za 26,4 milijarde evrov depozitov. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 v Sloveniji 64 odstotkov gospodinjstev zmoglo vse svoje obveznosti brez kreditov in nakupov na obroke, pri čemer v statistiki niso upoštevani hipotekarni krediti za stanovanje, v katerem so anketirani živeli.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da smo Slovenci sicer varčni, ne pa tudi najbolj finančno spretni, in da pri varčevanju ostajamo zelo konservativni. "Še vedno imamo najraje denar v bankah, pa čeprav se zavedamo, da ta tam izgublja vrednost. Razlog, zakaj še vedno najbolj zaupamo bankam, bi delno lahko pripisali finančni (ne)pismenosti, delno pa našim vzorcem, prepričanjem, ki smo jih prevzeli od naših staršev in starih staršev," pojasnjuje Ana Vezovišek, mag., finančna mentorica iz svetovalne hiše Vezovišek in partnerji. Imamo pa Slovenci še en priljubljen način varčevanja, razlaga Vezoviškova: "Poleg bank smo zaljubljeni še v nepremičnine, kar dokazujejo številna lastništva, in to kljub zavedanju, da si od nepremičnin v povprečju lahko obetamo minimalen donos in da so te nelikvidne."

Striček Cvenk in plastični ježek - se ju še spomnite? - sta torej dobro odigrala svojo vlogo, saj nam je varčevanje v bankah najbolj pri srcu, a čas je, da se naučimo česa novega. Vezoviškova poudarja, da vedno več ljudi drvi tudi v svet špekulativnih naložb, čeprav teh trgov ne poznajo in čeprav se zavedajo, kako visoko tvegane so te naložbe.

Živeti je treba v okviru zmožnosti

Rek, da se pokrijemo z odejo, kolikor je dolga, je pri Slovencih torej zelo živ, če gre verjeti prej omenjenim podatkom statističnega urada. Pa vendar nam včasih ne uspe kratkoročno privarčevati dovolj za večji nakup. Se je v takem primeru bolje odpovedati nakupu ali je vseeno pametno vzeti kredit? "Vedno bo veljalo pravilo, da moramo živeti v okviru svojih zmožnosti. In kakršnokoli posojilo je dokaz, da tega pravila ne upoštevamo," meni Ana Vezovišek. Pri tem pa je po njenih besedah treba ločiti med tako imenovanim dobrim in slabim posojilom. "Stanovanjski kredit, ki ga najamemo skladno s predhodno izdelanim načrtom in s katerim rešujemo svoj stanovanjski problem, sodi med tako imenovana dobra posojila. Vsa druga posojila, to so bančni limiti, gotovinski krediti, lizingi, kreditne kartice in druga obročna odplačevanja, pa štejemo med slabe dolgove, ki nas zgolj zasužnjijo in oddaljijo od naših glavnih ciljev, med katere bi morala soditi finančna brezskrbnost."

Več ponudbe, več želja

Čeprav torej velja, da Slovenci večje nakupe - razen nepremičnin - pogosto opravimo brez zadolževanja, povsem brez posojil le ne gre. Na vprašanje, za katere dobrine in za koliko časa se najpogosteje zadolžimo, strokovnjakinja odgovarja, da so razlogi in doba zadolževanja zelo različni. "Najpogostejša so gotovo posojila za nakup nepremičnine. Tem sledijo lizing oziroma kredit za avto, ker se Slovenci težko upremo novim, dobrim avtomobilom.

Ko imamo že enkrat posojilo za avto, pa nas tudi nič ne moti, če obročno plačujemo še zavarovanje avtomobila. Prav tako imamo zelo radi kreditne kartice ali pa kartice trgovcev, ki nam omogočijo plačevanje z zamikom, kar je pa po svoje logično, saj nas dnevno 'napadajo' s številnimi informacijami, ki v nas obudijo vedno več želja," razlaga sogovornica.

Pred zadolžitvijo pripravite načrt

Najem kredita lahko nediscipliniranega ali finančno slabše ozaveščenega potrošnika tudi drago stane. Po mnenju Ane Vezovišek je pasti zadolževanja toliko, da bi lahko o njih napisali samostojen članek. Začne se pri tem, kako sploh ugotovimo, kolikšen obrok si lahko privoščimo, kako razlikujemo posamezne kredite med seboj - ali je ta namenski ali nenamenski, z variabilno ali fiksno obrestno mero -, kaj vse vpliva na efektivno obrestno mero pa katere oblike zavarovanja kredita obstajajo in katere nas dejansko zaščitijo, katere pa zaščitijo zgolj banke … "Vsekakor je ključno, da pred zadolžitvijo naredimo dober načrt, ki vsebuje pripravo na vse možne scenarije, med katere moramo uvrstiti tudi izgubo službe, bolezen in podobno, izračune optimalne zadolžitve glede na naše prihodke, ustrezno razporeditev denarja, s čimer ustvarimo tudi likvidnostno vrečo - to je vreča za varnostno rezervo - ter poskrbimo za svojo varno prihodnost," našteva strokovnjakinja.

Poleg pridnosti mravljice pa si le privoščimo tudi malo čričkove ležernosti, da nas ne bo na koncu tako skrbelo za varnost naših prihrankov, da bomo pozabili v življenju tudi uživati.