Jasna Marin
Za naravo so značilni cikli: listje in odmrle veje padejo na tla, se razgradijo in postanejo vir hranil za rast novih rastlin. Lastniki vrtov lahko to načelo izkoristijo: namesto da bi kupovali gnojila, lahko na svojem vrtu pridelajo kompost. Ta je vsestransko uporaben in predstavlja recikliranje v najčistejši obliki. Vendar, kako začeti kompostirati? Veliko lažje je, kot si mnogi mislijo.
Koristen za vrt
Odpadki z zelenjavnega vrta ter zeleni oz. rastlinski in zelenjavni odpadki iz kuhinje se z naravnimi procesi in sodelovanjem mikroorganizmov v kompostniku spremenijo v dragocen kompost. Če želite vrt obogatiti z lastnim kompostom, lahko kupite kompostnik - običajno gre za termokompostnik. Z nekaj spretnosti pa lahko kompostnik iz lesa izdelate tudi sami. Dobra izbira za to je odporen in trpežen les z visoko vsebnostjo smol, kot je macesen.
Poiščite mu stalno mesto
Kompost, ki ga proizvedete sami, ima številne prednosti. Zagotavlja rahlo in s hranili bogato zemljo, učinkovito ohranja vlago v svoji strukturi in spodbuja zdravo rast rastlin. Prostor zanj je mogoče najti na skoraj vsaki vrtni parceli. Ko se na domačem vrtu lotevate izdelave kompostnika, tega postavite dovolj blizu zelenjavnega vrta, da boste do njega zlahka prišli s samokolnico ali vedrom z organskimi odpadki in nanj odlagali material za kompostiranje. Zelo primerna je ravna površina v senci ali delni senci.
Spodaj mora imeti kompost neposreden stik z zemljo, torej živimi tlemi, da se bodo vanj naselili drobni organizmi iz zemlje. Ko izberete prostor za kompost, tega ne selite več sem in tja, ker bo sicer ponovno potreben dolg proces, preden se vanj naselijo milijarde organizmov, potrebnih za razkrajanje organskih odpadkov. Kompost zaradi nevarnosti izsušitve ne sme biti na neposrednem soncu, prav tako ni priporočljivo, da je v popolni senci, ker se lahko sicer v njem nabere preveč vlage, ki ne bi mogla izhlapevati, zato bi se proces razkrajanja bioloških materialov v njem močno upočasnil. Najbolje je, če ga postavite v delno senco kakšnega drevesa ali grma, da se organski material ne izsuši prehitro. Prav tako pazite, da bo kompostišče dovolj oddaljeno od sosedovega zemljišča.
Koristno je tudi, da kompost vedno skrbno pokrijete, da je zaščiten pred neposredno sončno svetlobo in dežjem. Za domači kompostnik je za pokrivanje zelo primerna preproga iz bambusa ali trstike.
Praktičen pomočnik pri proizvodnji komposta je vrtni drobilnik, ki hitro zdrobi odrezane veje, tako da so tudi te dovolj drobne, da jih mikroorganizmi lahko razgradijo.
Plasti v kompostu
Plasti v kompostnem kupu naj si sledijo tako:
• na dno nasujte kakšnih 20 cm debelo plast vej (za drenažo),
• na to denete približno 10 cm zemlje z vrta ali s travnika, lahko tudi polzreli kompost,
• na vrh nalagajte organske odpadke z vrta in iz kuhinje.
Ko je kompostnik napolnjen, ga prekrijte s travnim odkosom, rezanico listja in slamo ter pustite, da zori.
Včasih potrebuje vodo
Če ugotovite, da je kompost presuh, ga navlažite z vodo, ki bo spodbudila razkrajanje. Zelo koristna in hranljiva je deževnica, v katero ste namočili koprive. Po približno šestih do devetih mesecih bo kompost zrel za uporabo, takrat ga presejte skozi mrežasto sito z odprtinami 15 do 20 mm, preostali material pa prepustite nadaljnjemu razkroju ali ga vmešajte v novi kompostni kup.
Zračenje, zalivanje, premetavanje
V kompostu se bodo naselili mikroorganizmi, ki spreminjajo odpadke v rodoviten kompost, in ti za proces razkrajanja nujno potrebujejo zrak. Če se iz komposta začnejo širiti neprijetne vonjave, to pomeni, da so koristne mikroorganizme izpodrinile bakterije, zato je treba vsebino premetati in omogočiti dostop zraka, ki bo znova spodbudil naraven proces razkrajanja. V dveh do treh tednih se bo ob idealnih razmerah temperatura v notranjosti kupa povzpela celo nad 60 stopinj Celzija. Da bi se dobro razgradile tudi zunanje plasti materiala, je priporočljivo kompost približno dvakrat na pol leta premetati z vilami.
