Jasna Marin
Visoke grede so izjemno priljubljene, saj se lahko na majhni površini pridela precej zelenjave in zelišč, zagotavlja Katja Boh iz podjetja Metrob in dodaja, da se na balkonu dobro obnesejo mini visoke grede. "Te so odlična rešitev za tiste, ki živijo v stanovanjih sredi mesta, pa tudi za ljudi, ki velikega vrta ne potrebujejo in jim majhna greda, morda kar ob hiši, zadostuje, da si pridelajo osnovne vrtnine."
Velikost
Mini visoka greda je pomanjšana verzija navadne visoke grede. Takšna greda je dolga približno 36 do 50 cm, široka od 75 do 88 cm in visoka od 65 do 90 cm. Ker je običajno na nogah, potrebujemo manj organskega materiala, da jo napolnimo.
Kako napolnimo mini visoko gredo
Priprava mini visoke grede je mnogo bolj enostavna, kot če polnimo visoko gredo na vrtu, kajti ta potrebuje na dnu mrežo proti voluharjem in najprej plast vej in listja, našteva sogovornica iz Metroba. V mini gredi pa so plasti bolj enostavne in si sledijo tako:
• Spodnja plast: lesni sekanci, ki jih enakomerno razporedimo in močno stisnemo v spodnjo tretjino visoke grede. Tako preprečimo posedanje in zagotovimo stabilno zračno podlago.
• Srednja plast: vrtni kompost, ki naj zavzema drugo tretjino volumna grede. Vrtni kompost oskrbi gredo s koristnimi mikroorganizmi in organskimi hranili. Rahlo ga premešamo z zgornjo plastjo, torej zemljo za visoke grede.
• Zgornja plast: bio zemlja za visoke grede, ki rastlinam omogoča zdravo rast in razvoj.
Ustrezne vrtnine
V visoke grede rastline sadimo gosteje kot na vrtne gredice, poudarja Bohova. "Izbira vrtnin je ogromna, zato se odločite za vam najljubšo kombinacijo. Pri tem pa upoštevajte pravila o dobrih in slabih sosedih v vrtni gredici." Prav tako raje izbirajte sorte, ki ne zrastejo zelo bujno. "Kakšne kompaktnejše sorte paradižnika, čilija, grah, korenje, čebula in por - to so rastline, ki obožujejo sončno lego," dodaja sogovornica. Solati prija, da je manj izpostavljena neposrednemu soncu. Ob robove pa lahko zasadite kapucinke ali novozelandsko špinačo, ki bo zrasla čez rob in ozelenila stranice grede.
Od pomladi do pozne jeseni
Setev prvih vrtnin lahko začnete že marca. Solata in redkvica sta takrat nepogrešljivi. “Maja boste posadili prve plodovke; priljubljena sta zlasti paradižnik in paprika, ki potrebujeta veliko vode. Ko pospravite spomladansko solato, lahko v juniju posejete korenček in por. Čez poletje lahko pod paradižnik posadite špinačo, septembra pa posejete motovilec in posadite prezimne sorte solate, rukolo, endivijo, radič in blitvo. Oktobra ali novembra pa je čas za sajenje čebulčka in jesenskega česna,” naštejejo pri Metrobu.
Vzdrževanje gredice
V podjetju Metrob svetujejo, da redno odstranjujemo plevel, poleg tega ne smemo pozabiti na zalivanje in gnojenje. "Vrtnine so velik porabnik hranil, zato jih je treba redno gnojiti. S tem jim omogočimo enakomerno, zdravo rast in si zagotovimo večji pridelek. Priporočamo gnojenje z organskim univerzalnim dolgotrajnim gnojilom, ki rastline oskrbi s potrebnimi hranili, zadržuje vodo in preprečuje zbitost tal. Hranila se postopoma sproščajo več mesecev in z njimi oskrbujejo rastline," sklene Katja Boh iz Metroba.
