Če niste privrženci prekopavanja in obdelujete le zgornjo plast zemlje, potem pred sajenjem namesto lopate uporabite ustrezno orodje, denimo grebljico ali zvezdast kultivator, da z njim prerahljate zemljo. Gnojenje vrta je najbolje opraviti jeseni, če pa se tega opravila lotite spomladi, upoštevajte, da zadostuje, če vrtno zemljo gnojite s hlevskim gnojem približno vsaka tri do štiri leta, medtem ko vmes za izboljšanje kakovosti prsti rajši uporabite kompost in organske zastirke, kot so slama, odkos trave, listi zelenjave. V hlevskem gnoju je namreč veliko dušika, ki ostane več let v prsti in spodbudi (pre)hitro rast zelenih listov, ki so precej dovzetni za napad bolezni in škodljivcev.
Najprej v tople grede, pod folijo in na okenske police
V tople grede in pod folijo marca lahko sejete korenje, redkvico, majniško solato, berivko, kolerabico, v zabojčke na okenskih policah pa papriko, jajčevce in v sredini meseca še paradižnik. Sadike imejte na zelo svetlem in toplem mestu, prav tako jih redno pršite z vodo in obvezno tudi zračite. Paziti morate zlasti na vlago v substratu in na vlažnost v prostoru. Če je vlage preveč, sadike v zemlji začnejo gniti in jih napadejo bolezni. Vonj po plesnobi in bele prevleke na zemlji so pokazatelj, da je vlage preveč. Ko se prvi par pravih listov paprike in paradižnika postavi v vodoravni položaj, sadike že prvič pikirajte.
V lončke od sredine marca že lahko sejete tudi fižol in sladko koruzo.
Setev neposredno na vrt
Setve solate v vrt se lotite, ko je temperatura zemlje tudi ponoči 5 °C. V čiste zaboje zložite gomolje semenskega krompirja in jih postavite na svetel in zmerno topel prostor, da nakalijo. Če bo zemlja konec meseca toplejša od 7 °C, lahko že posadite rani krompir. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na spletni strani Agencije republike Slovenije za okolje.
V prvi polovici meseca v toplo gredo sejte bob, v drugi polovici meseca, če bo vreme toplo, na prosto sejte odpornejše vrtnine, denimo čebulo, korenje, redkvico, črni koren, špinačo. Če pa se bo temperatura še močno spustila, posevke lahko zaščitite z agrokopreno ali s tunelom.
Rabarbaro marca prekrijte z vedrom ali glinenim loncem, da pospešite rast stebel. Tega ne počnite vsako leto, temveč vsako drugo ali tretje, da se rastline ne izčrpajo preveč. Lahko pa izmenično izbirate vsakič druge sadike, ki jih boste s pokrivanjem silili k bolj nagli rasti.
Bi radi pobirali krompir že maja?
Zgodnji krompir se sadi na vrt šele, ko se zemlja ogreje na več kot sedem stopinj Celzija. Lahko pa ga posadite tudi v rastlinjak kakšno zgodnjo sorto, kot je sorta Arrow. Pri sajenju je treba biti pozoren na dolgoročne vremenske napovedi, zaželeno je, da niso predvidene močne ohladitve. Temperatura v rastlinjaku naj nikoli ne pade pod deset stopinj Celzija. V sončnem vremenu pa je treba rastlinjak redno zračiti. Arrow je najzgodnejša sorta krompirja v Sloveniji in jo v normalnih razmerah pobiramo že 60 dni po sajenju.
Zeliščni pozdrav
Peteršilj, drobnjak, meliso in boreč lahko sejete neposredno na grede. Enako velja za čebulček, korenje, lobodo in blitvo. Ob nizkih temperaturah naj bodo sejančki čez noč pokriti z vrtno pokrivalko. Pomlad je idealna za pomlajanje zelišč. Za rezanje zeliščnih potaknjencev uporabite ostro britvico ali skalpel in vršičke zelišč odrežite najmanj dva centimetra na dolgo in jih potaknite v vlažen substrat za potaknjence.
