(AVDIO) Grema na kafe z Majo Krajnc Ružič: Srčno si želim, da študenti ostanejo v Mariboru

Konec leta 2018 je bila Maja Krajnc Ružič izbrana za vršilko dolžnosti direktorice Študentskih domov Univerze v Mariboru, po šestih mesecih je nastopila redni štiriletni mandat. Pred tem je bila osem let tajnica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, leta 2005 se je zaposlila na rektoratu v službi za študentske zadeve. Ob tem je že 26 let prostovoljka, predvsem pri Zvezi prijateljev mladine, poleti z otroki odhaja na morje v Virc Poreč. Vključena je bila v mladinsko politiko v mestu, leta 2002 je bila med ustanovitelji Mestnega mladinskega sveta Maribor.

"Nisem jutranja kofetarica, kavo rada spijem po kosilu, takrat mi zelo diši," je med pogovorom na daljavo preko spletne aplikacije Zoom dejala Krajnc Ružičeva, ki je na Večer poslala paket kave in čokoladne bučnice, ki jih prideluje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru na Meranovem. "Gre za drugačno, specifično fakulteto. Imamo Meranovo, takšen prostor in ustanovo za raziskovalno delo in praktično usposabljanje ima redkokatera univerza. Pomemben je tudi botanični vrt," poudarja Maja Krajnc Ružič. Če bi se lahko srečali na kavi, bi bili v restavraciji Goya na Gosposvetski cesti v študentskem kampusu, blizu sedeža Študentskih domov Univerze v Mariboru.

Pogovoru lahko priluhnete na povezavi TUKAJ.

Bili ste del mestne mladinske politike, z mladimi delate tudi v času službovanja na univerzi. V zadnjih letih je več organizacij opozarjalo na upad števila mladih v Mariboru. Ste to opazili tudi vi in zakaj se to dogaja?

"To je dejstvo, mladine je manj. Želela bi si, da bi bilo drugače, da bi Maribor bil mesto, kjer bi študenti in mladi imeli priložnosti in možnosti. Dobrih zgodb mladih v mestu ni dovolj, upam, da se bodo stvari spremenile. Se mi pa zdi pomembno, kar sem ugotovila tudi leta 2002, ko smo ustanavljali Mestni mladinski svet Maribor, da morajo biti mladi proaktivni. Neki skupen nastop mladih z roko v roki manjka."

Je zadnje obdobje koronakrize dodatno vplivalo na apatičnost?

"Je. Pri študentskih domovih v teh časih funkcioniramo, kot nam narekuje država. Z ministrstvom za izobraževanje zelo dobro sodelujemo, iščemo rešitve, se pa zelo trudimo, da v okviru omejitev najdemo možnosti za študente in njihove stiske individualno obravnavamo. Stanovalcem smo želeli iti naproti, v srednjeročnem načrtu smo študentom hoteli ponuditi psihološko podporo, a bi to morali izvesti prej. V prvem valu smo z oddelkom za psihologijo filozofske fakultete uvedli delavnice za mlade. Ugotavljamo strahove, osamljenost, druge osebne stiske, v zadnjem času tudi vse večje finančne težave. Smo tako daleč, da se s starši stanovalcev pogovarjamo, kako pomagati posameznikom."

Kaj to konkretno pomeni? Študentje ne zmorejo plačevati stroškov bivanja v domovih? Koliko je študentov, ki so ostali?

"Da. Tudi takšne primere imamo. V študentskih domovih je približno 13 odstotkov študentov, ki sicer bivajo pri nas. Stiske študentov so velike in ni nam vseeno. V nečloveških časih moramo ostati človeški. Zadeve urejamo tako, da se pogovarjamo o možnostih. Te stvari urejamo s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, ki ima za potrebe študentov sklad, iz katerega subvencionira stanarine za nekaj časa. Na vse možne načine skušamo reševati osebne stiske in finančne težave."

Kako je epidemija vplivala na vaše delo in poslovanje?

"Študentom, ki ne bivajo v domovih, ni treba plačati stanarine. Država nam povrne stroške, gre za stalni del, za vsa ostala dela, ki jih moramo izvajati po domovih, pa se moramo znajti. Dolgo časa smo že zaprti in srčno upam, da bo tega kmalu konec. Tudi zaradi študentov, ki nam dnevno pišejo. Zdaj je izpitno obdobje in študenti doma nimajo enakih pogojev, nekateri nimajo svoje sobe, dobre internetne povezave, opreme. Slika je podobna kot pri dijakih in osnovnošolcih. Hkrati je veliko študentov ostalo brez dohodka iz študentskega dela."

Pred dvema letoma ste napovedovali novosti, kot so izposoja koles, avtomobilov, višji standard, pa investicije v domove, denimo obnova doma v Tyrševi. Kaj ste lahko do sedaj izvedli? Kaj se bo zgodilo s temi načrti?

"Določene zadeve čakajo v vrsti. Nekaj stvari smo sicer naredili. V upravi delamo, kot da koronakrize ni oziroma še bolj. Pripravljamo projekte, dokumentacijo, tudi za Tyrševo in Dom 15 na Gosposvetski cesti, ki je namenjen podiplomcem. To sta prioritetna projekta, tudi na ministrstvu. Upam, da bodo do leta 2023, ko bo v Mariboru Olimpijski festival evropske mladine, projekti dokončani. Dela imamo preko glave."

V času Olimpijskega festivala evropske mladine se v Mariboru pričakuje tisoče mladih.

"Takrat bo v Mariboru bodoča športna smetana, z domovi bomo zagotovili nočitvene kapacitete za te športnike. Študentski domovi bomo tisti, ki bomo zagotovili največ kapacitet. To je dogodek, kjer želimo sodelovati. Je pa to tudi izziv, ker večina stanovalcev pri nas čez poletje zadrži svoje sobe in v tem primeru se bodo morali za 14 dni izselili. Upam, da bodo študentje to razumeli, da gre za zgodbo Maribora, za večjo zadevo."

Čeprav v preteklih letih vedno ni bilo tako, pa pred epidemijo prostih postelj v študentskih domovih v Mariboru ni bilo. So za to krive višje najemnine, oddajanje stanovanj v turistične namene?

"Prošenj je vedno več in se dogaja, da študentje ostanejo brez mesta v domovih. Stanje na nepremičninskem trgu zagotovo vpliva na to, v Ljubljani se to kaže še bolj. Že dve leti nekateri študentje na vselitev čakajo do pomladi."

Ideja, da bi proste sobe ponudili turistom, je tako pristala v drugem planu?

"Zagotovo. Razmeram se prilagajamo. Naši stanovalci so prioriteta, zanje moramo poskrbeti, če so sobe proste, jih ponudimo na trgu."

Kako zvišati trend vpisov na mariborske fakultete in posledično obdržati mlade v mestu?

"Vsi bi si želeli, da bi se mladi po zaključku študija tu ustalili, se zaposlili. Za to potrebujemo dobre vrtce, šole, zdravstveni dom na Teznu, da bi se lahko kje kopali in da bi deloval mestni promet. To so stvari, ki mlade pritegnejo ali pa jih, na žalost, odženejo drugam, čez mejo v Avstrijo."

Vaše želje za Maribor so zagotovo povezane s prej naštetim.

"Kar sem naštela, pogrešam v Mariboru. Ugotavljam, da se prebuja center mesta, da se ta ureja, lepo je za videti, pridobiva. Ostali deli Maribora pa se mi zdijo zanemarjeni. Zgodba ZD Tezno se vleče predolgo, komunalna infrastruktura ni povsod urejena primerno. Super je, da je vodomet lep, a v neposredni bližini kampusa imamo propadajoč Mariborski otok, blizu je neposrečen Pristan, ki so ga naši stanovalci prej redno obiskovali. Podpiram urejanje središča, pogrešam pa širši koncept, celovite rešitve, sploh pri strategiji cestnega prometa. Posegi v mestu, kot se je zgodilo z zaprtjem Koroške ceste, terjajo rešitve. Ta trenutek nimamo realne slike, kako je ta odločitev vplivala na promet. Podpiram recimo gradnjo stanovanj na Studencih, Pobrežju, tako bomo v mestu zadržali mlade. Podati pa moramo odgovore, kako z vrtci, šolami, dve leti sta minili od požara waldorfskega vrtca, a še vedno ni novega. Srčno si želim, tudi kot direktorica Študentskih domov UM, da študenti imajo možnosti v Mariboru, da tukaj ostanejo."

Po tem pogovoru vas čaka sestanek odbora za kulturo na Mestni občini Maribor. Po mladinski politiki ste zdaj aktivni tudi v lokalni.

"Ko sem morda celo po naključju postala predsednica Mestnega mladinskega sveta Maribor, sem se pobliže srečala s politiko. Ni mi tuje, da se pogovarjamo in odločamo o zadevah, sploh če veš, kaj bi rad, kaj si želiš v mestu, če se pogovarjaš z ljudmi, kaj bi bilo dobro za mesto. Prav je, da smo aktivni. Mlade spodbujam k temu, tudi v Vircu v Poreču se z mladimi o tem pogovarjamo. Lani nas je bilo v drugi izmeni, s katero vsako leto potujem v Poreč, okoli 300. Vsa prehojena pot te naredi takšnega, kot si. Funkcije ne jemljem kot funkcije, ampak možnost, da povemo, kaj si želimo, in da smo glas nekoga, ki ostaja doma."
 

Pogovoru lahko priluhnete na povezavi TUKAJ.