Mariborski vodovod je lani ustvaril 14,4 milijona evrov prihodkov in poslovno leto končal z dobrimi 40 tisoč evri dobička. Tako kot na poslovanje drugih komunalnih podjetij so tudi na Mariborski vodovod pozitivno vplivale lokalne volitve. Zaradi številnih preplastitev cest, v okviru katerih so zamenjali tudi cevovode, so namreč zabeležili za kar milijon evrov prometa več kot v letu 2017 oziroma osem odstotkov več, kot so načrtovali.
Vrednost infrastrukture se manjša
Kljub večjemu lanskemu prometu pa občine - kar devetnajst je lastnic Mariborskega vodovoda, ki vodooskrbo izvaja v šestnajstih občinah - v obnovo omrežja še zdaleč ne vlagajo dovolj. Če so še leta 2010 izvedle za 1,75 milijona evrov investicij, leta 2011 pa za milijon, so te predlani znašale le še 85 tisoč evrov, v lanskem volilnem letu pa so nato narasle na 386 tisoč evrov.
- 1,92 milijona evrov letno zbere mariborska občina omrežnine, v sistem pa bo letos vrnila le 1,66 milijona, pa še od tega bo polovica namenjena plačilu del za lani.
- 40 kilometrov letno bi morale občine obnoviti vodovodnega omrežja, lani so ga le osem kilometrov.
- 2,5 milijona evrov bi stal cevovod, s katerim bi pitno vodo pripeljali na Pohorje.
- 120 tisoč kubičnih metrov vode, kolikor je letno potrebuje Magna, Mariborski vodovod načrpa v 60 do 70 urah.
Občine omrežnine ne vračajo v sistem
Da do tega ne bi prihajalo, bi morale občine letno prenoviti vsaj 40 kilometrov vodovodnega omrežja od 1627, a so lani, v volilnem letu, vse skupaj prenovile le osem kilometrov, kakšno leto pa celo samo dva. "Je pa za to stanje kriva država. Od leta 2010, odkar smo javna podjetja le najemniki infrastrukture, občine denarja od omrežnin enostavno več ne namenjajo temu, čemur je namenjen," na krivca pokaže Burnač. Za ilustracijo - mariborska občina z omrežnino letno zbere 1,92 milijona evrov, prav toliko bi jih torej morala vložiti nazaj v omrežje, a je letos za to v proračunu namenjenih le 1,66 milijona, pa še od tega se bo polovica namenila poplačilu del za lani.
"Posledica konstantno premajhnih vlaganj so izgube v omrežju"
Voda se letos ne bo podražila
Cena vode, ki se je v Mariboru za 1,7 centa nazadnje podražila leta 2017, bo letos ostala nespremenjena. Kubični meter vode bo tako še naprej stal 74 centov. "Z notranjim prerazporejanjem in asketsko držo ceno ohranjamo na sedanjem nivoju. Bi pa bilo smiselno, če bi cene letno prilagajali s splošnim dvigom stroškov, da jih ne bi, tako kot pri ravnanju z odpadki, morali potem prilagoditi za polovico," meni Danilo Burnač.
Vodovod, ki mesečno pošlje okrog 50 tisoč položnic, se v zadnjem času vse manj ukvarja tudi z neplačniki: "Teh je zdaj precej manj, kot jih je bilo v času krize, pozna se, da ima več ljudi delo. Je pa javna služba oskrbe s pitno vodo najcenejša komunalna storitev v Mariboru. 54 odstotkov računov je do deset evrov, 82 odstotkov pa do 20 evrov."
Birokratska odločitev za Mariborski otok
Ena večjih investicij letos v Mariboru bo izgradnja cevovoda na Mariborski otok. Kot je namreč znano, je država spremenila predpise in po novem zahteva, da se javna zunanja odprta kopališča oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Aprila 2020 tako začasno vodno dovoljenje za Mariborski otok poteče in brez novega cevovoda drugo leto kopanja na otoku ne bo več. Še en produkt izjemnega slovenskega birokratskega uma?
Največji porabnik pitne vode je UKC
Maribor porabi kar 65 odstotkov od 9,6 milijona kubičnih metrov vode, kolikor je letno proda Mariborski vodovod. Večino vode, 72 odstotkov, porabijo gospodinjstva, kar kaže na to, da v mestu in okolici ni več prave industrije. Največji porabnik v mestu je sicer UKC Maribor, ki je lani porabil 210 tisoč kubičnih metrov vode, sledijo domovi za upokojence in zdravstveni dom. V primerjavi z UKC tudi Magna v Hočah ne bo med večjimi porabniki. "Dovoljenje so dobili za 120 tisoč kubičnih metrov letno, trenutno porabijo med 60 in 70 odstotki. Količino vode, ki jo porabijo v celem letu, mi načrpamo v 60 do 70 urah. Gre torej za zanemarljive količine, je pa posel z Magno za nas seveda dober. Gre za verodostojnega partnerja, ki plačuje na rok. V preteklosti je bilo kar nekaj velikih igralcev, s katerimi smo imeli težave, naj omenim samo ŠC Pohorje," razlaga Danilo Burnač.
Kritična oskrba s pitno vodo na Pohorju
Kot drugo nujno investicijo pa v Mariborskem vodovodu ocenjujejo gradnjo cevovoda iz doline na Pohorje. Ta bi sicer stala kar 2,5 milijona evrov. "Enkrat bomo morali sprejeti to odločitev. Vode na Pohorju zaradi podnebnih sprememb enostavno ni več dovolj, poglejte samo zadnjo zimo, omembe vrednih padavin praktično ni bilo kar štiri mesece. Vsi hoteli imajo problem, kako do pitne vode. Vodovod je soglasodajalec v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, in če povezovalni cevovod ne bo zgrajen, v prihodnje za gradnje na Pohorju ne bomo več mogli dati zelene luči," opozarja Burnač. Ker bi bil za mariborsko, ruško in hoško občino to (pre)velik zalogaj, Burnač upa, da bi cevovod na Pohorje financirala država, lahko tudi v okviru zakona o Pohorju.
