Iztekel se je čas, ko je imel Maribor naziv evropska prestolnica socialne ekonomije. V mestu so potekali 9. dnevi socialne ekonomije ter predaja predsedovanja nadzornemu odboru Luksemburške deklaracije. Miro Mihec, ki je vodil projekt, je ob predaji poudaril: "Naziv naredimo ljudje, mi smo ga realizirali nekako srednje - imeli smo 25 dogodkov v Sloveniji in deset v tujini. Predvsem pa smo mapirali podjetja socialne ekonomije, saj to niso le registrirana socialna podjetja, ampak vsa podjetja, ki delujejo za družbeni učinek."
Podpora socialnemu podjetništvu niha
V vzhodni koheziji so našteli okoli 250 takšnih podjetij, velik delež slovenskih socialnih podjetij je namreč v Mariboru in okolici, tudi v Prekmurju. "Gre za nekdanji industrijski bazen, ki je očitno podlaga za razvoj večjega števila socialnih podjetij," ugotavlja Mihec, ki obenem meni, da v Mariboru še vedno manjka razumevanje, kaj socialno podjetništvo sploh je: "Socialno podjetništvo ni socialna pomoč, ampak podjetništvo, ki ne daje dobičkov iz poslovanja v svoj žep, ampak v razvoj podjetja, ki deluje za družbene učinke. To pa so sreča, zadovoljstvo, socialna vključenost, vrednote, ki jih trg pogosto zanemarja ravno zaradi dobička."
"Gosposka je ulica socialnih podjetij"
Vsak začetek je težak
Tadej Slapnik, predsednik nadzornega odbora Luksemburške deklaracije, prej tudi državni sekretar v kabinetu Mira Cerarja, neuspeh številnih socialnih podjetij pripisuje običajni dinamiki v podjetništvu: "Začetki podjetništva so vselej težki, običajno od desetih startupov preživi le eden. Tudi na področju socialnega podjetništva ni nič drugače. A socialnih podjetnikov ne zanimata samo dobiček in delitev dobička, ampak tudi pozitivni družbeni učinki. Izzivi teh storitev so navadno večji, zato je podpora lokalne skupnosti in države pomembna."
Korak naprej je po Slapnikovem mnenju storila že prejšnja vlada s spodbujanjem razvoja socialne ekonomije: "Število socialnih podjetij se je povečalo za približno 300 odstotkov. Z enega odstotka se je prispevek teh podjetij v gospodarstvu zvišal na tri, je pa res, da je evropska raven na kar šestih do sedmih odstotkih, to pomeni, da nas čaka še nekaj dela."
