Odkar je mariborski župan Saša Arsenovič od Narodnega doma Maribor zahteval prenovo koncepta Festivala Lent, eni in drugi ne najdejo skupnega jezika. Medtem ko županstvo zahteva nova finančni načrt in koncept festivala, ki bi trajal vse poletje in z bolj zvenečimi imeni med drugim polnil hotelske kapacitete, direktor mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina vztraja na strnjenem dogajanju "v mestu za mesto" oziroma spremembe pogojuje z več denarja, ki pa ga ni. In kot kaže, ga bo za festival v prihodnje še manj.
Mariborska občina namreč namerava svoj prispevek k festivalu oklestiti za skoraj polovico. Če mu je še leta 2019 namenila 300.000 evrov, je ta denar lani in letos znižala na 200 tisočakov, v letu 2022, ko naj bi se življenje že vrnilo v stare tirnice, pa je za jubilejno 30. izvedbo festivala predvidela le še 158.000 evrov. Zakaj takšen rez, na MOM natančno ne pojasnijo, omenijo pa, da se proračunske zmožnosti tudi v letu 2022 ne izboljšujejo in da si za Festival Lent v prihodnjih letih želijo tudi finančno samovzdržnost.
"Kaznovanje skozi proračun"
"To je kaznovanje Narodnega doma skozi proračun," je prepričan mestni svetnik Levice Vlado Šega, sicer zunanji sodelavec te institucije, prepričan, da prenova koncepta, kot jo želi župan Arsenovič, v danih razmerah ni mogoča: "Nedopustno je, da župan eno od treh glavnih blagovnih znamk v Mariboru uničuje zaradi čisto osebnih frustracij."
Rukavina zadev sicer ne vidi v tej luči, pojasnjuje, da lanskoletni in letošnji rezi odražajo okrnjen program festivala zaradi epidemije, zatem pa, da je njegova prihodnost še odprta. "Upamo na dogovor in skupno vizijo festivala. Če pa ustanovitelj ne bo dal več - in to je njegova pravica -, bomo naredili festival za denar, ki pač bo," je komentiral in pojasnil, da manj občinskega denarja nedvomno pomeni sestavo skromnejšega programa, ki nato prinese manj denarja od vstopnin, zlasti pa sponzorjev.
Želijo sodobno festivalsko produkcijo
Kako uskladiti koncept, da bosta obe strani zadovoljni, zlasti pa, da bo uspešen, na tej točki ni jasno in med obema stranema niti ne poteka razprava. Na MOM ostajajo na stališču, da se mora nekoč eden najvidnejših festivalov prilagoditi trendom sodobne festivalske produkcije in se razširiti čez poletje. "Pomembno je, da se vzpostavijo konkretne vezi s sorodnimi festivali v Evropi in širše, saj bo le tako dosežen učinek promocije mesta tako v turističnem kot gospodarskem vidiku. Verjamemo, da bo javni zavod Narodni dom sledil viziji in pripravil kakovosten in sodoben program," sporočajo iz MOM, kjer pričakujejo, kot rečeno, da bo festival pritegnil druge vire na trgu.
Medtem Rukavina meni, da so, če želi mesto s Festivalom Lent krepiti kulturni turizem ali delati večje zgodbe, potrebna javna vlaganja. "Mi nismo zasebno podjetje in ne moremo narediti festivala za nekaj milijonov evrov brez zagotovljenega financiranja. S tem bi javni zavod izpostavili tveganju, kar je nedopustno," pravi. Kot poudarja, na tej točki niti ni jasno, kje bo festival v prihodnje, "saj bo leta 2022 mesto eno veliko gradbišče" oziroma se obeta kar nekaj novih potencialnih prizorišč, zato verjetnost za kakšne večje spremembe in dogovore vidi šele v letu 2023.
Oder na Dravi pred Hišo Stare trte
Za festival je gotovo ključna prenova promenade Lenta in nabrežja reke Drave. Na MOM poudarjajo, da so pri projektiranju desetmilijonske investicije, ki je v zaključni fazi, programska izhodišča festivala upoštevali v največji meri. Vsaj na tej točki sta Narodni dom in občina dosegla soglasje in se uskladila glede bodočih prireditvenih lokacij na Lentu. Za oder v času festivala sta v okviru prenove predvideni dve možnosti, obe na trgu pri Hiši Stare trte: ena pri reki, druga pa pri stavbi v Vojašniški ulici 10. "Mikrolokacije odra na trgu pred Hišo Stare trte se lahko prilagajajo. Hkrati je možna uporaba le ene lokacije," pojasnjujejo na občini.
Da bi s prenovo glavni oder postavili na parkirišče vzhodno od Vodnega stolpa, kar je še lani omenjal Arsenovič, tako očitno več ni v načrtih. In kaj bo s plavajočim odrom? Ta je predviden v ločenem projektu. Stal naj bi v osrednjem delu Lenta, pred Hišo Stare trte. Njegova plavajoča platforma bi bila v uporabi vse leto, denimo kot površina za gostinske mize, ob prireditvah pa bi na njej postavili odrsko konstrukcijo. Stalni plavajoči oder ni mogoč zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, pojasnjujejo na MOM.
29. izvedba v lanskih okvirjih
In kakšen bo Festival Lent 2021? Tako na občini kot v Narodnem domu pravijo, da ga lahko pričakujemo v lanskih okvirjih, vendar načeloma spet v tradicionalnem terminu, konec junija. To pomeni manjša, intimnejša prizorišča, ob čemer Vladimir Rukavina upa, da bo letos možno pripeljati več nastopajočih iz tujine. "O kakšnih večjih stvareh ne upamo govoriti, ker ne vemo, kakšni bosta epidemiološka in finančna situacija. Upamo pa, da bodo sponzorji ostali z nami tudi v teh čudnih časih," dodaja Rukavina. Prenova Lenta na letošnjo izvedbo festivala še ne bo vplivala, saj je načrtovana šele za jesen.
Se bo politika vpletala v program?
Poleg predvidenih finančnih rezov se Narodnemu domu obeta še ena sprememba. Februarja se namreč izteče mandat aktualnemu svetu zavoda, ki mu predseduje Andrej Verlič. Pri tem načrt županovega kabineta ni le zagotoviti nova imena svojih predstavnikov, pač pa popolnoma preoblikovati svet zavoda. Sedaj sedemčlanski organ, v katerem so trije predstavniki ustanoviteljice, dva zaposlena in dva predstavnika zainteresirane javnosti, bi razdelili na šestčlanski svet zavoda s štirimi občinskimi predstavniki in dvema predstavnikoma zaposlenih; predstavnika zainteresirane javnosti, ki ju na predlog Kulturniške zbornice Slovenije in sveta zavoda SNG Maribor imenuje ustanoviteljica, pa bi prestavili v novoustanovljeni strokovni svet zavoda, kjer bi sedel še en predstavnik zaposlenih. Naloga novega strokovnega sveta bi bila med drugim spremljanje delovanja javnega zavoda in politike njegovega ustanovitelja ter ugotavljanje ustreznosti strateškega načrta in programa dela.
Na občini pojasnjujejo, da gre za nujno uskladitev z zakonodajo, ki jo mora potrditi še mestni svet, direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina pa, da za legitimno odločitev ustanovitelja, s katero nima težav, saj da je delo Narodnega doma transparentno, široka razprava pa dobrodošla. "Zanima me samo to, da bodo v strokovnem svetu sedeli ljudje, ki imajo afiniteto do kulture in bodo lahko s svojim vplivom, če bo potrebno, tudi kaj spremenili," je komentiral prvi mož Narodnega doma. Mestni svetnik Vlado Šega pa je razmišljal, da strokovni svet ne bo imel odločevalske vloge, se pa bo lahko z absolutno večino predstavnikov občine v svetu zavoda "politika poslej neposredno vpletala v program samega zavoda".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
