Postavili so jo v okviru leta 1912 ustanovljenega Deutscher Bergverein Marburger Hütte, katerega član pa je lahko postal le Nemec arijskega porekla. Glavni namen Marburger Hütte je bil izpodriniti izjemno popularno Ruško kočo, ki so jo trumoma obiskovali Slovenci.
Marburger Hütte je prešla v last mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva šele maja 1922 in takrat je seveda dobila tudi slovensko ime - Mariborska koča. Posest so kmalu začeli širiti, posodabljati inventar, na podstrešju depandanse so uredili sobe in koča je hitro postala priljubljena točka izletnikov – domačih in tujih.
"Kar oko še ni videlo, kar uho še ni slišalo v pohorsko-nebeškem kraljestvu, take čudeže ustvarja in nam jih prikazuje SPD Maribor. Mariborska koča se vsako leto izpopolnjuje. Po povečanju depandanse, po razširjenju in lepem zaokroženju posestva se je letos izpeljal vodovod in se je dogradilo novo kopališče," zapiše Mariborski večernik Jutra 10. julija 1930.
Poleg bazena "za plavače in neplavače" so postavili še poslopje s kopalnico, umivalnico, pralnico in uredili tudi prostore za "solnčenje". Svečana otvoritev novega kopališča je bila 13. julija. Pričela se je že o 9. uri zjutraj s sprejemom gostov, sledila je sveta maša – prva pri Mariborski koči. Kot se za planinsko kočo spodobi, je otvoritev zaključila zabava z godbo in plesom.
"Planinci! Izkažimo hvaležnost SPD v Mariboru za to veliko pridobitev z obilno udeležbo (Arehova nedelja je šele 20. t. m.). Počastimo z našim obiskom tudi odlične sezonske goste Mariborske koče. Do vznožja Pohorja vozi avtobus. Na svidenje!"
