Igor Selan
Na Pragerskem so danes po dveh letih in pol del svečano odprli prenovljeno železniško vozlišče in železniško postajo. V projektu, vrednem kar dobrih 113 milijonov evrov, 40 od tega jih je prispevala EU iz kohezijskih sredstev, 10 pa iz podnebnega sklada, so prenovili postajno poslopje, zgradili dva pokrita perona, sanirali objekt signalnovarnostnih naprav in vodni stolp, preuredili prometni urad, nadgradili tire in vozno mrežo v dolžini 18 kilometrov, obnovili šest kilometrov cest, postavili dva kilometra protihrupnih ograj, porušili ter odstranili dvanajst objektov ter zgradili podvoz pod železniško progo. Hkrati s tem so uredili tudi parkirišča in kolesarnice.
"Spoštovani sokrajani, bi lahko rekel. Zakaj tak nagovor? Zato, ker sem dobršen del življenja preživel na Pragerskem, na eni ali drugi strani železniških zapornic, ko sem se vozil iz Murske Sobote po tej cesti v Celje v službo. Zato vem, kaj ta pridobitev pomeni za tukajšnje krajane in razvoj kraja," je na včerajšnji otvoritvi povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. In dodal, da gre le za enega od številnih projektov železniške povezave med Pragerskim in Hodošem, za kar je država v zadnjih petnajstih letih namenila kar 600 milijonov evrov.
Izboljšane varnostne in ekološke razmere
Prav izgradnjo podvoza je kot eno najpomembnejših v tem projektu izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh: "Pragersko v spominu marsikaterega voznika in uporabnika železnic ni v najboljšem spominu. Pogosto je bilo sinonim za dolgotrajno čakanje pri prečkanju železniških tirov, ki je oteževalo potovanja in vsakdanjo mobilnost številnim med nami. Pred izgradnjo podvoza so bile zapornice v času 15 ur zaprte skoraj sedem ur, kar je povzročalo daljše kolone vozil, zaradi katerih so vozniki letno izgubili več kot 35 tisoč ur časa. Zdaj se to dokončno spreminja."
"Pred izgradnjo podvoza so vozniki letno izgubili več kot 35 tisoč ur časa. Zdaj se to dokončno spreminja."
Medtem je župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar spomnil, da je Pragersko svoj prvi železniški kolodvor dobilo že pred približno 150 leti. "Železnica je pomembno vplivala na razvoj kraja. Je pa za nas pomemben predvsem podvoz, saj so se z njegovo izgradnjo izboljšale prometno varnostne in ekološke razmere, izpustov bo namreč zdaj precej manj. Ob direkciji za infrastrukturo, ki je vodila projekt, se zahvaljujem tudi občanom, ki so morali v teh dveh letih in pol precej potrpeti."
Ponovna združitev kraja po 177 letih
A novi podvoz ni pomemben le zaradi bolj pretočnega in z izpusti manj obremenjujočega prometa. "Za naš kraj je to vsekakor zgodovinski trenutek. Železnica ga je namreč presekala na dva dela, z izgradnjo podvoza pa se je kraj po 177 letih končno spet združil. Pričakujem, da bo železnico zdaj uporabljalo vedno več krajanov, saj ta predstavlja najhitrejšo povezavo do Maribora, avtobusne povezave so namreč slabe. Zato pričakujem hitrejši razvoj kraja, pa tudi večje priseljevanje," je povedal predsednik krajevne skupnosti Pragersko-Gaj Rudi Kruh.
Železniška postaja Pragersko je sicer namenjena tovornemu in potniškemu prometu in je sestavni del jedrnega TEN-T omrežja, saj leži na stičišču Baltsko-jadranskega koridorja, ki poteka v smeri Gradec–Šentilj–Maribor–Ljubljana–Koper/Trst in Sredozemskega koridorja, ki poteka v smeri Benetke-Trst/Koper–Ljubljana–Pragersko–Hodoš–Budimpešta.
