Jasmina Cehnar
Predavalnice, kabineti in knjižnice so bile danes prazne tudi na vseh članicah Univerze v Mariboru, ki se je pridružila stavki Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS). Za en dan so delavci na fakultetah prekinili vso pedagoško in raziskovalno delo, govorilne ure in izpite, strokovne službe pa uradne ure, saj gre za nadaljevanje lanskega marca začete stavke v visokem šolstvu. S stavko, ki jo je podprl tudi mariborski rektor Zdravko Kačič, si sindikat prizadeva za usklajevanje plačnih razredov z inflacijo in odpravo anomalij in krivic, ki so jih po besedah sindikalnih predstavnikov zaposleni v visokem šolstvu deležni že dolga leta in za katere na vladni strani še vedno ni posluha.
"Neresnost, izmikanje in požrte obljube"
Kot je pojasnil Andrej Vogrin, predsednik mariborskega VSS, se z aktualno vlado pogajajo že od septembra, spisali so tudi stavkovni sporazum, v katerem pa je vlada prečrtala vse ključne in že dogovorjene stvari, nakar se več niso mogli ničesar dogovoriti, vlada pa se na pozive sindikata tudi več ni odzivala. "Po enem letu ugotavljamo, da nam ne preostane drugega, kot da stavkamo," je povedal Vogrin na današnji novinarski konferenci na rektoratu Univerze v Mariboru, ki so se je udeležili tudi številni člani sindikata. Marija Javornik, generalna sekretarka sindikata zaposlenih na mariborski univerzi, pa je dejala, da so v procesu doživljali predvsem "neresnost, izmikanje in požrte obljube". "Dovolj imamo ignorance vlade, dovolj dejstva, da smo na referendumu izglasovali svoje posebno ministrstvo za visoko šolstvo, vendar je naš položaj zdaj še slabši oziroma imamo občutek, da ministra ni," je povedala Javornikova.
Zelo nezadovoljni so s predlogi novega plačnega sistema. "Predlog vlade univerzi jemlje mesto, ki mu v našem prostoru pripada," je Vogrin pojasnil, da se sami zavzemajo za to, da je orientacijsko delovno mesto docenta v plačno lestvico postavljeno primerno in da se nanj vežejo vsa delovna mesta v visokem šolstvu, vključno s skupno j.
Za vse poklicne skupine
V VSS izpostavljajo, da se zavzemajo za vse poklicne skupine, ne le pedagoške delavce in raziskovalce, pač pa tudi strokovne delavce, kot so bibliotekarji in knjižničarji. Ti imajo po besedah Simona Zupana, podpredsednika sindikata zaposlenih na mariborski univerzi, kljub strokovno zahtevnejšem delu nižje plače kot kolegi v splošnih in šolskih knjižnicah. V depriviligiranem položaju so po prepričanju sindikata tudi visokošolski učitelji lektorji, ki za študente jezikov izvajajo jezikovne vaje, za učitelje pa stalna strokovna izpopolnjevanja. Denimo osnovnošolski učitelji lahko na ta način napredujejo in svojega učitelja-lektorja pri plači prehitijo za osem plačnih razredov. "Gre še za en izraziti absurd," je prepričan Zupan.
Zahtevajo še, da vlada umakne določene korporativne principe, ki jih želi vpeljati, saj univerza ni podjetje, je izpostavila Javornikova. "Žogica je pri ministru, ki bo pokazal, ali smo sploh še potrebni, ali je znanje v naši družbi cenjeno ali pa smo pristali na logiko izobraževanja nekih profilov za delo v drugih državah," je še dodala sindikalistka.
V sindikatu pričakujejo, da jih vlada povabi na pogovore, sicer pa so že napovedali dodatne stavkovne dneve, ki bodo 13. in 14. junija in nato v jesenskem času.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
