Jana Juvan
Peto leto zapored se je Večerov kolektiv udeležil skupne decembrske krvodajalske akcije. Začeli smo v času epidemije covida-19, to je bila ena izmed aktivnosti, s katerimi so zaposleni takrat sodelovali pri družbenokoristnih delih. Nato se je krvodajalstvo, ki je bilo že prej način življenja za več zaposlenih, ohranilo kot tradicija, ki jo obudimo vsaj dvakrat letno. In v to dejavnost se vključuje čedalje več zaposlenih.
Četrtič se je akcije udeležil novinar kulturne redakcije Matic Majcen, ki pravi, da pred prihodom na Večer ni daroval krvi, saj v njegovi okolici to ni bila navada. Si je pa to želel, ko je spremljal novice o potrebi po krvi v Sloveniji. "Odkar sem prišel na Večer, kjer je to tako lepo organizirano, pa nobene krvodajalske akcije več ne zamudim. Prvič me je malo skrbelo, kako bo telo reagiralo, ampak je bilo vedno vse v redu in zdaj me več ni strah," je povedal med skupno malico kolektiva. Vsak krvodajalec v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor (pa tudi drugje, seveda) po darovanju prejme okrepčilo. Še se ohranja tradicionalna kranjska klobasa, na voljo pa so tudi vegetarijanski sendviči, piškoti in sadje. Ter sokovi, saj je po darovanju pomembno nadoknaditi tudi izgubljeno tekočino v telesu, kot so nas večkrat opozorili.
Zaradi stavke je bila potreba po krvi manjša
"Vsi se zavedamo, da so pred nami veliki izzivi, vezani na demografske trende. Populacije nad 65. letom, ki ne more več darovati krvi, je veliko več kot tistih polnoletnih, ki lahko darujejo. Če smo v zadnjih desetih letih zaznali okoli 25-odstoten upad, lahko to v naslednjih 10 letih pomeni še 40 odstotkov," je izrazil skrb za prihodnost krvodajalstva Metod Dolinšek, sekretar mariborskega Rdečega križa, ki je skrbnik organiziranega prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji že 70 let.
Letos so opazili, da je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti večje število odklonov krvodajalcev - in to, kar jih skrbi, je, da so krvodajalstvo odklanjali predvsem mladi. Je pa bila potreba po krvi za okoli 10 odstotkov manjša kot v preteklosti, kar pripisujejo predvsem zdravniški stavki, ki je botrovala manj opravljenim posegom. "Ko bo stavka končana in se bo opravljalo več posegov, se bo morala zbrati dodatna količina krvi, to nas skrbi," razloži Dolinšek, ki upa, da bo zato država poskrbela za kakšne dodatne mehanizme za krvodajalce. "Mi prisegamo na večjo prisotnost na terenu in čez ves dan, tudi ob vikendih," je povedal. Želel pa bi si tudi dodatnih ugodnosti za krvodajalce. "Ministrstvo bi lahko krvodajalcem omogočilo, da jim pri zdravstveni obravnavi spremenijo stopnjo nujnosti tako, da so lahko čim prej spet zdravi in primerni za krvodajalstvo," pove Dolinšek. Nekoč so bila predvsem velika podjetja pomemben generator krvodajalstva. Dolinšek poudari, da niti ni treba, da je podjetje veliko. "Manjši kolektiv se lahko organizira in dvakrat na leto pripravi krvodajalski dan. Pridejo sem na malico, se podružijo in so potem prosti," predlaga.
Med prazniki raje darujemo
Tedensko mariborski center za transfuzijsko medicino potrebuje okoli 400 krvodajalcev, saj pokriva tudi potrebe murskosoboške in ptujske bolnišnice. "V tem prazničnem času vsi pričakujemo ljubezen, ki je zelo pomembna v naši družbi. Tudi za krvodajalstvo. Zato smo hvaležni slehernemu krvodajalcu, ki nam pomaga pri zdravljenju s krvjo. Morda se vsi v tej državi ne zavedajo, kako pomembno je to," pa nam je dejala zdravnica, dr. Erika Kavaš, vodja procesa zbiranja krvi v UKC Maribor. V prazničnem času je pripravljenost za krvodajalstvo nekoliko večja kot druge dni v letu, opaža Kavaš. "Nekateri takrat lažje manjkajo v službi, takrat so tukaj tudi tisti, ki sicer delajo v tujini in lahko med prazniki pridejo darovat kri," pojasni v upanju, da bo tako tudi med letošnjimi prazniki. "Mi res želimo ohraniti prostovoljno krvodajalstvo. Ne le, ker je takšna kri bolj varna, saj ljudje, ki darujejo zaradi denarja, morda zatajijo kakšne zdravstvene težave. Darovana kri zame nima cene. Nekomu reši življenje. Zato je moralno nesprejemljivo, da bi za to zahtevali plačilo," sklene.
