Jasmina Cehnar
Zavod Muzej norosti v gradu Cmurek, ki stoji na skalni vzpetini ob Muri pri naselju Trate v občini Šentilj in kjer je do leta 2004 pod okriljem Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec deloval Zavod za duševno in živčno bolne, zadnjih šest let opozarja na številne pomembne teme, ki so povezane z duševnim zdravjem, škodljivostjo zapiranja ljudi v ustanove in nujo po oskrbi v skupnosti. V njem delujeta dva zaposlena in Regijski center za dezinstitucionalizacijo, zavod pa s svojimi vsebinami med drugim preprečuje, da bi odlična renesančna arhitektura in eden najzgodnejših srednjeveških gradov pri nas doživela usodo mnogih slovenskih dvorcev, ki se spreminjajo v ruševine.
A vse to je zdaj znova, že četrtič v zadnjih štirih letih, ogroženo. SVZ Hrastovec, ki objekta v državni lasti več ne uporablja, ga pa še vedno upravlja, se namreč v zadnjih letih bremena obratovalnih stroškov poskuša znebiti in je grad že trikrat neuspešno poskusil prodati, te dni pa je potegnil drastično potezo - Muzeju norosti je odpovedal soglasje o uporabi gradu in postavil 30-dnevni rok za izselitev.
Dodatne poškodbe zaradi potresa na Hrvaškem?
"Po potresu na Hrvaškem so bile na stavbi gradu ugotovljene dodatne poškodbe objekta, ki po mnenju zavoda ne zagotavljajo več njegove varne uporabe," so pojasnili v SVZ Hrastovec. In še, da so ob spremljanju stanja in vzdrževanju ugotovili, da je bil opravljen poseg v steno gradu brez vednosti tako lastnika kot upravitelja gradu, za kar bi bilo treba predhodno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. "Soglasje za izvajanje dejavnosti smo preklicali kot odgovoren upravitelj z namenom zaščite kulturne dediščine," so zapisali v zavodu Hrastovec in Muzej norosti, če želi ostati na lokaciji, po rešitev napotili na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v pristojnosti katerega je zadeva, ter ministrstvo za kulturo, ki sicer skrbi za slovenske gradove.
- Grad Cmurek je zaščiten kot kulturna dediščina lokalnega pomena, od leta 2015 pa je tudi v postopku pridobivanja statusa kulturnega spomenika državnega pomena.
- Po drugi svetovni vojni so v njem vzpostavili prostor za duševno in živčno bolne v okviru SVZ Hrastovec, ki je tam deloval do leta 2004.
- Nato je v grad prišel Muzej norosti, ki mu je leta 2014 SVZ Hrastovec v dogovoru z ministrstvom za delo izdal soglasje o uporabi gradu, in sicer na podlagi predstavljene dolgoročne vizije razvoja.
A Darja Farasin, predsednica sveta zavoda Muzeja norosti, trdi, da nič od navedenega ne drži. Razpoke, ki naj bi nastale ob nedavnem potresu, so po njenih besedah tam že nekaj časa, leta 2019 pa da je zavod za varstvo kulturne dediščine nanje tudi dal plombe, iz katerih je sedaj razvidno, da zadnje tresenje tal ni pustilo nobenih posledic. Vrata pa so po njenih besedah vgradili za potrebe pisarne njihovega Regijskega centra za dezinstitucionalizacijo, in sicer na mestu nekdanjih vrat, ki so bila tam že od 16. stoletja in ki da jih je brez dovoljenja v preteklosti zazidal prav zavod Hrastovec.
Poziv k ureditvi problematike
"Vse skupaj razumemo kot izsiljevanje upravitelja, da prenese upravljanje gradu na tretjo osebo na račun nevladne organizacije, kar se nam zdi izjemno podlo in zavržno dejanje. Smo edini, ki skrbimo za grad. Vse, kar so delali s strani zavoda Hrastovec, je zgolj minimalna zakonska osnova," je komentirala Farasinova.
"Vse skupaj razumemo kot izsiljevanje upravitelja, da prenese upravljanje gradu na tretjo osebo na račun nevladne organizacije"
Poudarila je, da so, ker se upravitelj na njihovo pobudo ni odzval, še pred odpovedjo soglasja kar sami zaprosili za interventna sredstva za nujna vzdrževalna dela, ki jih je letos mogoče dobiti od kulturnega ministrstva. Ministrstvi pa Farasinova sicer poziva k ureditvi problematike, da bodo lahko na lokaciji delali tudi v prihodnje.
Ministrstvo za kulturo: Zavod Hrastovec ni dober gospodar
Za Muzej norosti se je zavzel tudi kolektiv ljubljanske Fakultete za socialno delo, ki z njim že vrsto let sodeluje. "Pozivamo državo, naj prevzame odgovornost za vzdrževanje gradu Cmurek in s tem zagotovi nemoteno delovanje tako pomembnega akterja, kot je Muzej norosti," so profesorji in asistenti zapisali v svojem javnem pismu ministrstvoma.
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da se sporu med upraviteljem gradu, ki je v pristojnosti ministrstva za delo, in dosedanjim uporabnikom ne morejo opredeljevati niti vplivati na to, da se to razmerje uredi na formalnopraven način. "Naše stališče je, da mora vsak lastnik oziroma upravljavec kulturnega spomenika zanj skrbeti kot dober gospodar, česar pa upravljavec očitno ne zagotavlja. Ministrstvo za kulturo nima namena niti možnosti, da grad, ki je v slabem stanju, prevzame v upravljanje," so sporočili. Z ministrstva za delo pa so odgovorili, da so z dolgoletno problematiko in trenutnim stanjem seznanjeni. "V najkrajšem možnem času bomo opravili razgovore z obema stranema in se do tega vprašanja ponovno opredelili," so še navedli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
