Z Bernardom Majheničem, direktorjem Marproma, smo se srečali v Gondola baru pri spodnji postaji krožno kabinske žičnice. Opozoril nas je na zadnjo novost ob izteku klesarskega parka: podjetje Kärcher je investiralo dobrih 30 tisoč evrov v novo pralnico koles. "Vse več podjetij prepozna svojo poslovno priložnost tukaj," je poudaril. Pod Pohorjem in na njem te dni preživi še nekaj več časa kakor sicer. "Za nami sta že tekmi evropskega pokala in evropskega prvenstva, smo v pričakovanju svetovnega pokala, kar bo vrhunec dogajanja." Pil je kolo z radensko, kavo pije le zjutraj doma, če po pogovoru ne bi šel na pot, bi si naročil točeno pivo.
Preden se dotaknemo svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu, nam pojasnite, kako ste bili vi v preteklosti povezani z gostinstvom?
"Gostinstvo je bilo moja prva služba. V srednji šoli sem s šestnajstimi leti na Lentu kelnaril, z devetnajstimi leti pa sem odprl svoj kafič Malinovec na Streliški v Mariboru. To so bili povsem drugi časi, bilo je leta 1992, vsaka 'luknja' kot gostinski lokal je nekako preživela. Ko sem bil star 23 ali 24, sem spoznal, da želim v življenju še kaj več kot sedeti v gostilni, posel sem predal bratu, ki je kasneje naredil picerijo. Takrat sem se zaposlil, ker sem že dobil prvega otroka."
Zdaj opravljate funkcijo, ki je v Mariboru ena bolj izpostavljenih, tudi zaradi Pohorja, s katerim se službeno ukvarjate od leta 2014.
"Po nesrečnem stečaju ŠC Pohorje, ki se je zgodil leta 2014, sem dobil občutek, da si ljudje Pohorje lastijo. Število obiskovalcev vseskozi raste, tudi v koronačasu. Vsak dan se soočamo z obiskovalci, pozimi in poleti, Mariborčanke in Mariborčani ter ljudje iz okolice imajo radi ta hrib. Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da bi bilo treba še veliko stvari urediti. Res je. Verjamem pa, da smo v sedmih letih ogromno naredili, kar se vidi tudi tukaj pri postaji, kjer so igrala in pumptrack, navsezadnje tudi v izteku kolesarskega parka. Lahko pa bi bilo narejenega še več, če bi imeli več denarja. Verjamem pa, da je pot od tod naprej bolj svetla."
Zdi se, da je ena od teh svetlih stvari oživitev Bike parka Pohorje, razmišljanje o zelenem turizmu na hribu. Ta konec tedna bo šla slika Pohorja in Maribora v svet zaradi svetovnega pokala.
"Da smo svetovni pokal vrnili v Maribor, ne bi pripisal sebi, sem pa bil prvi, ki je ideji sodelavcev, da je vredno poskusiti, verjel. Da sem se prepričal, da je gorsko kolesarstvo dober rekreativni šport, sem tudi sam začel kolesariti. Brez poškodb za zdaj. Sodelavcem sem zaupal in jim verjel. Dokaz, da sami verjamejo v zgodbo, je, da mesec dni nimajo prostih sobot, ne vedo, kdaj se jim delovnik začne in konča. Ko imaš takšne sodelavce, projekt moraš podpirati."
"Maribor ima specifiko - tu ni heroja, ki bi si upal udariti po mizi in reči, da bomo zaprli to in to ulico in tam omogočili samo javni prevoz"
Kakšen finančni zalogaj je za javno podjetje organizacija takšnega dogodka?
"Stroški nam vsako leto padajo. Prvo leto je bilo najdražje, takrat smo si vse morali na novo zagotoviti sami in v začetku dokazovati mednarodni kolesarski zvezi (UCI), da smo partner, ki je verodostojen. Prvo leto je bilo stroškov okoli 400 tisoč evrov, vključno z nagradami za zmagovalce. Lani je bilo ob dveh tekmah stroškov 220 tisoč evrov. Letos bo strošek še nižji, tudi po zaslugi tega, da RedBull plača televizijsko produkcijo, ki gre v svet. V preteklosti smo za to RTV Slovenija plačali 90 tisoč evrov. Organizacijsko napredujemo. Pojavljajo se pomembni sponzorji, številni prepoznavajo potencial, ki ga ima tak dogodek."
Se torej vložek mestu povrne?
"O tem nam ni treba niti razpravljati. Od 29. julija, ko smo začeli priprave na tekmo evropskega pokala, do 16. avgusta bomo v Mariboru s kolesarskimi ekipami in spremljevalci ustvarili več kot 30 tisoč prenočitev. To je številka, ki je noben dogodek v Mariboru ne naredi. Na kolegiju direktorjev Javnega holdinga sem dejal, da so to dogodki, ki jih Maribor redko gosti. Pod Pohorjem zadnje dni slovenskega jezika skoraj ne slišimo, ker je tu toliko tujcev. Javni holding pomaga s svojimi storitvami. Pohorje je čisto, pitniki delujejo, Nigrad nam pomaga z infrastrukturo, zaporo cest. To je pomoč, ki jo potrebujemo, ne pričakujemo denarja. Javni holding se je izkazal, navsezadnje pogrebno podjetje uredi cvetje za zmagovalce."
Po zadnji zimski sezoni ste se že poslavljali od upravljanja z žičniškimi napravami na Mariborskem in Areškem Pohorju, zdaj se znova pripravljate na zimsko sezono. Kaj se dogaja?
"Preveč smo v sedmih letih vložili, da bi upravljanje prepustili nekomu, ki razmišlja, da lahko pride jutri in vse skupaj vklopi. Junija smo se znotraj podjetja in s soglasjem holdinga odločili, glede na to, da sogovornika nismo imeli, da se obnašamo, kot da spremembe ne bo. Treba je razumeti, čakajo nas tehnični pregledi na žičniških napravah, posebni pregled oziroma generalka na Pošteli, razstavili jo bomo. Tudi smučarske vozovnice je treba naročiti tri mesece prej. Ne moremo si dovoliti, da nekomu predamo upravljanje na Pohorju, pa ne bi mogel poslovati."
Komunikacije s Športnimi objekti Maribor o prevzemu ni bilo?
"Povem lahko, da se je ustanovitev družbe Šport Maribor zavlekla, ni še ustanovljena. Zima je pred vrati. Prenos obratovalnih dovoljenj, zaposlenih, soglasje sindikatov ... To se ne naredi čez noč. Edino razumno je, da ko bodo Športni objekti Maribor ustanovili družbo in uredili svoja lastniška razmerja, lahko razmišljajo o prevzemu, ker Pohorja kar tako prevzeti ne morejo, ker so premajhni. Pohorci se jim lahko le pridružijo."
Ste se pogovarjali, da bi vodili družbo Šport Maribor?
"So bile ideje, a nič dorečenega."
Zakaj?
"Nisem pravi naslov za to vprašanje."
Kakšna je dolgoročna vizija dogajanja na Pohorju?
"Na Pohorju ob pohodniških poteh med Mariborom, Roglo in Slovenj Gradcem potrebujemo legalne kolesarske traile. Te poti imamo, a niso legalizirane. Takrat lahko začnemo razmišljati, da je to produkt v turizmu. Zelo spodbudno je, da imajo hoteli na Pohorju znane lastnike, ki želijo graditi dolgoročno zgodbo. Imamo sogovornike, s katerimi lahko snujemo načrte. Vizije Pohorja ne more razvijati en upravljavec žičniških naprav. Partnerstvo za Pohorje vključuje 19 občin in štiri upravljavce športne infrastrukture in to je prava pot. To partnerstvo bi moralo rasti, z novo finančno perspektivo je treba poiskati finančna sredstva in urediti infrastrukturo. Ne govorim o novih žičnicah, ampak o urejenih cestah, parkiriščih, zelenih oazah. O tem, kar ljudi vleče iz mest v naravo."
Ker je Marprom prvotno podjetje, namenjeno javnemu prevozu - kako dobro je urejen javni prevoz v Mariboru?
"Maribor ima specifiko - tu ni heroja, ki bi si upal udariti po mizi in reči, da bomo zaprli to in to ulico in tam omogočili samo javni prevoz. To gre pripisati temu, da nimamo rešitve na severu mesta. Imamo katastrofo, ki jo imamo. Avtobusi stojijo v kolonah z drugimi vozili. Uporabnik javnega prometa ne pridobi na času. Županstvu je bila predstavljena rešitev, ki je bila pripravljena v sodelovanju s fakulteto za gradbeništvo, smer promet. Projektna naloga je v izdelavi. Ko bo projekt zaživel, bi naredili krožišče na Trgu revolucije, ki bi bilo stičišče vseh mestnih avtobusov, kar bi v veliki meri sprostilo prevoz čez Glavni trg, ki ga danes ni, povečali bi frekvenco avtobusov, povečala bi se tudi frekvenca vozil iz drugih delov mesta, denimo z desnega brega Drave. S tem bi postal javni potniški promet v mestu atraktiven. Dokler prometna infrastruktura ne bo urejena, smo obsojeni na životarjenje, ko smo v prometnih konicah polni, sicer pa prazni."
Kakšna je vaša želja za Maribor?
"Najbolj srečen bi bil, če bi se Mariborčanke in Mariborčani v svojem mestu obnašali tako, kot se obnašajo, ko gredo v tuje mesto v goste. Mariborčanu je v Gradcu normalno, da plača parkirnino, da se ne prepira, kje bo parkiral, ne parkira na mesto za invalide, se sprehodi 100 metrov, če je to potrebno. Tako bomo drug do drugega veliko bolj strpni. Z medsebojnim spoštovanjem bo veliko manj slabe volje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
