Zoper Košake je že sprožen inšpekcijski postopek.
Z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so potrdili, da je inšpekcijski postopek zoper klavnice Košaki, od koder so zaokrožili posnetki skritih kamer, objavilo pa jih je Društvo AETP, že v teku. "Brcanje, udarjanje in pretirana uporaba elektrošokov na živalih se po zakonu o zaščiti živali štejejo za prepovedana dejanja," pravijo. Prepovedano je tudi večkratno zbadanje bika s sredstvom za omamljanje v lobanjo, so jasni inšpektorji z uprave.
Večkratno zbadanje bika s sredstvom za omamljanje v lobanjo je prepovedano.
"V skladu z Uredbo Sveta (ES) 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi je potrebno živalim med usmrtitvijo in povezanimi postopki prihraniti vsakršno bolečino, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti. Dovoljene metode omamljanja in usmrtitve podrobno definira Uredba Sveta (ES) 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi," odgovarjajo na naše vprašanje, kakšni so standardi humanega klanja. Na UVHVVR menijo, da bi se standardi lahko izboljšali z razvojem nove tehnologije pri postopkih zakola, izobraževanjem osebja, povezanega s procesom zakola in učinkovitejšim nadzorom (povečanju kadrov nadzora).
Vsaka tehnika omamljanja ima določene pomanjkljivosti
Na naše vprašanje, čemu je sicer namenjeno omamljanje živali, so odgovorili, da veliko metod usmrtitev živalim povzroča bolečino. Omamljanje je potrebno zato, da se pred ali med usmrtitvijo živali zmanjšata zavest in občutljivost, so dodali. Glede na to, da se plinska komora smatra kot najbolj humani način omamljanja, a je na posnetku videti, da so živali v agoniji, nas je zanimalo, kaj o tem menijo na upravi za varno hrano. "Pri usmrtitvi lahko žival čuti bolečino, je vznemirjena, jo je strah ali kako drugače trpi celo ob uporabi najboljših razpoložljivih tehničnih rešitev. Nekateri postopki usmrtitve so lahko stresni in vsaka tehnika omamljanja ima določene pomanjkljivosti. Na podlagi novih znanj in znanstvenih raziskav skušajo evropski strokovnjaki najti najustreznejše metode, ki bi izboljšale dobrobit živali pri zakolu in z njim povezanih postopkih," odgovarjajo.
V Košakih trdijo, da bi naj bili ob zakolu vedno prisotni inšpektorji, a z UVHVVR razlagajo, da uradni veterinar ni ves čas neposredno prisoten pri izvajanju omamljanja in izkrvavitve živali, je pa prisoten pri pregledu živali pred zakolom in pregledu klavnih trupov po zakolu. "Za preverjanje pogojev glede zaščite živali pri omamljanju in zakolu je zadolžen primerno usposobljen pooblaščenec za zaščito živali, ki ga določi izvajalec dejavnosti," so še dodali.
