(INTERVJU) Samo Peter Medved in Gregor Reichenberg: "Mesto mora povedati, kaj želi"

Ker se dobimo na zgodnjem intervjuju v Nani, se prvo vprašanje ponudi samo od sebe. Kdaj vstajata podžupana? Ugotovita, da ob istem času, ob 6 in 15 minut, delovnik pa se raztegne v večer. "V ponedeljek do pol devetih, v torek do pol osmih ..." se smeji Medved, Reichenberg prikima. Tudi nočne korespondence z županom so čisto običajne.
Sta pričakovala celodnevne delovnike?
Medved: "Ne."
Še kakšno drugo presenečenje? Zdaj sta verjetno že dobro spoznala ustroj in delovanje občine, do zdaj v javni upravi nobeden od vaju ni delal.
Medved: "Presenetilo me je, da je toliko dogodkov, da težko delaš operativno. Kontakt na kontakt, sestanek na sestanek."
Reichenberg: "Če prideš iz gospodarske sfere, se nisi navajen toliko - pa to zdaj ni slabšalno - nekonstruktivno pogovarjati. Ogromno stvari je treba doreči, uskladiti, to traja. Če bi bil sistem, vsaj kar se mojega področja tiče, organiziran drugače, bi lahko prišli do rezultatov z manj govorjenja."
Ko smo ravno pri dogovarjanjih, pogajanjih. Začnimo z najbolj aktualnim - Mestni park. Pokazalo se je, da o urejanju okolja in rabi parka "vedo" vsi Mariborčani vse. Odzivi so čustveni. Županstvo se je prvič jasno postavilo na stran stroke, a večinsko javno mnenje je drugačno.
Reichenberg: "Gre za zatečeno stanje, ki je posledica preteklih odločitev. V mislih imam zlorabo zaupanja. Ljudje so vedeli, da je potrebno pridobiti soglasja za uporabo določenih površin v parku, ta so pridobili, a problematično je bilo, kako postaviti tisto dogajanje in kaj po tem. Šlo je za velik manko komunikacije in posledično nezaupanje. Sem pristaš odkritega pogovora, brez skrite agende, kar je izvedljivo. In to smo ravno zdaj videli pri parku."
Medved: "Vedno znova vidimo pomanjkanje kulture dialoga. Zavod je tukaj zato, da park varuje. Park je bil zasajen pred 150 leti, zadnji ukrep je bil izveden v začetku 80. let s prenovo Treh ribnikov. V park se je vlagalo izredno malo, ga je pa vsak sprejel za svojega - in zdaj bi vsak rad park tudi uporabljal. Vsi smo veseli dogodkov v parku, ampak ali imamo tako vzdrževane površine, kot so v Hyde parku? Ko sem bil še otrok, je bilo prepovedano stopiti na travo. V parku je bil paznik, ki te je opozoril, če si se vozil s kolesom - in moral si sestopiti. To je bila običajna kultura. Seveda smo potem odšli v tujino in bilo nam je všeč, da tam parki živijo drugače. Ampak smo za to park pripravili? Uporabniki imajo seveda vedno prav, ampak treba je vzpostaviti kulturni dialog med zavodi, upravljavcem in uporabniki."