Boris Uranjek iz Turistične in ekološke kmetije Pri Baronu, ki je 700 metrov visoko v Planici nad Framom, že od nekdaj želi nekaj drugačnega. Novosti se ne ustraši. Leta 1999, ko je bilo ekološko kmetijstvo v Sloveniji še v povojih, se je med prvimi preusmeril v naravi prijazen način pridelave in predelave. "Prvih deset let je bilo hudo, ni bilo znanja, ni bilo svetovalne službe, ljudje niso vedeli, za kaj gre, bili smo tudi malo čudni. A se je pokazalo, da smo šli pravo pot," se spominja. Izzivi ga ne ustavijo, pač pa dodatno motivirajo. Potem ko so lani pridobili mednarodni okoljski znak Zeleni ključ (Green Key), je letos med prvimi tremi pridobil še popolnoma nov znak za slovenski trajnostni in zeleni turizem na področju gastronomije Slovenia Green Cuisine, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija.
Še zeleni turizem in gastronomija
"Zavedamo se ohranjanja okolja in odgovornosti do narave ter tega, kaj bomo zapustili našim potomcem. Razmišljali smo, da če smo že ekološka kmetija, moramo še turistični in gostinski del razvijati po teh smernicah. Letos, ko praznujemo 30 let, odkar smo odprli vrata tudi turizmu, smo presodili, da je ta korak zelo primeren. Sicer že ves čas tako živimo, odgovorno do narave in okolja, zato ni bilo tako zelo naporno, ker je naša miselnost in družinska naravnanost že takšna. Smo pa morali z dokumentacijo podkrepiti in zasnovati okoljsko politiko za našo kmetijo," je pojasnil Boris Uranjek, ki je pred leti od očeta prevzel kmetijo z več kot 200-letno tradicijo in je motor inovativnega pristopa in dela na kmetiji. Leta 2014 je pridobil tudi priznanje za najbolj inovativnega kmeta.
Nemogoče bi bilo pridobiti znak Slovenia Green Cuisine, če ne bi imeli že pred tem okoljskega znaka. In za vsakega je treba izpolniti določene kriterije. Le nekaj kriterijev za znak Zeleni ključ smo prevetrili s sogovornikom. Uredili so zeleno parkirišče na kmetiji, "da gosti ne parkirajo tik pred vhodom, pač pa se morajo do vhoda na kmetijo malo sprehoditi, vmes recimo spoznajo vrtove". Varčevanje z vodo in energijo je stalnica zelenih certifikatov. Vsako leto znova jih preverjajo in vsako leto morajo dodati še po tri kriterije, s katerimi turistično zeleno rastejo. Goste morajo ozaveščati o kolesarskih in pohodniških poteh in jih tako vzpodbujati h gibanju, "da ne pridejo k nam samo kaj pojest, pač pa, da naredijo še nekaj dobrega za svoje telo". Zmanjšati morajo porabo plastične embalaže, "pri nas skoraj ni embalaže za enkratno uporabo". Pomembno je ločevanje odpadkov, imeti morajo posebna navodila tako za domače kot zaposlene. To je pomembno predvsem v kuhinji, kjer ima vsako pomivalno korito lovilce maščob. V ponudbo morajo vključiti vsaj tri lokalna živila, kar pri njih ni nobena težava. Samooskrbni so pri zeliščih, sadju, zelenjavi, lesu, govejem mesu, delno tudi s svinjskim mesom, ostalo kupujejo od lokalnih ekoloških kmetov. V okviru znaka Zeleni ključ izpostavljajo še svoj ekološki ohrovtov čips.
Kaj je v enolončnici iz bronaste dobe
Kmetija Pri Baronu sodeluje tudi pri evropskem projektu PalaeoDiversiStyria, pri katerem so po raziskavah na področjih arheologije, botanike in zoologije, preučevanju razvoja kmetijstva od začetka mlajše kamene dobe do konca srednjega veka na avstrijskem Štajerskem in na območju severovzhodne Slovenije oblikovali blagovno znamko Heriterra. Pri Baronu imajo tudi ta certifikat in poseben zgodovinski meni. "Vse, kar je iz časa po Krištofu Kolumbu, mora biti izločeno. Enolončnica iz bronaste dobe temelji na lokalni arheološki dediščini. Sestavljena je iz pire/dvozrnice, govedine, korenja, kolerabe, čebule, gob, česna, blitve, peteršilja, šetraja, brinovih jagod in leče. Pripravi se lahko tudi brezmesna," naredi skomine Boris Uranjek. Poplakne pa se z eliksirjem za dolgo življenje: "To je začinjeno vino z žajbljem, poprom, ingverjem, žafranovimi cvetovi, medom in vinsko rutico."
"Naš slogan je eko idila na Pohorju in ljudje to tudi pričakujejo, ko pridejo k nam. Iz leta v leto je več gostov, ki želijo, da se obračamo k naravi, da upoštevamo ekologijo, gostje so vse bolj ozaveščeni in opazijo malenkosti. To je vse podkrepitev, da delamo prav," pripoveduje Uranjek. In s pridobitvijo novega znaka Slovenia Green Cuisine, ki je eden glavnih ciljev projekta Evropske gastronomske regije 2021, so se še tesneje zavezali k spoštovanju sedmih trajnostnih načel, to so: avtentičnost ponudbe, povezovanje z lokalnimi dobavitelji, usmerjenost k naravi, delovanje s čim manj odpadki, uporaba neoporečne vode, odgovornost do okolja in odgovornosti do zaposlenih.
Razpršene dejavnosti
Z ženo Mihelco Obrovnik Uranjek sta na kmetiji zaposlena. Za 15 glav govedi, 15 svinj, goske, race, koze, kokoši nesnice, ovce, pava, mucke in kužka je treba skrbeti, tu je še pridelava in predelava zelenjave in sadja, pa gostinski del in turistični programi. Dela ne zmanjka še za mamo Nado, očeta Mirka ter najmlajša Nano in Brina. Da je razpršenost dejavnosti nujna, se je potrdilo v obdobju, ko življenje krojijo ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Na mešani kmetiji, kjer imajo živali ime in rastline uspevajo brez kemikalij, imajo zato ob reji živali ter pridelavi sadja in zelenjave registriranih še več dopolnilnih dejavnosti, imajo več kot 60 izdelkov (mesnih, raznih zeliščnih pripravkov, marmelad, razne napitke ...) in za vsakega poseben recept. Njihova posebnost je tudi permakulturni način kmetovanja.
Na voljo imajo tudi zabojčke z eko pridelki in izdelki, ker zdaj ne smejo streči svojih gastronomskih specialitet, omogočajo zgolj prevzem pripravljene hrane. "Peti mesec smo že zaprti, običajno smo ob vikendih gostili po 50 gostov, veste, koliko krompirja se je pojedlo? Zadnja leta smo imeli precej skupin tujih turistov, teh že skoraj leto dni ni. Ko nam ne gre turizem, se bolj usmerimo k prodaji izdelkov in pridelkov, vendar tega ni toliko. Lani smo obnovili spletno prodajo, povezali smo se še z drugimi lokalnimi ekološkimi prodajalci in prodajamo tudi njihove izdelke, ki jih mi nimamo. Ob četrtkih naročeno preko spleta dostavljamo v občine Maribor, Hoče - Slivnica in Rače - Fram. Ob vikendih pa skuhamo tudi za domov," pravi Boris Uranjek, ki ostaja optimističen.
Letos 1. maja nameravajo praznovati tudi jubilej, 30-letnico, a kako, je odvisno od epidemioloških razmer.