Človek in njegov hišni ljubljenček sta lahko na stara leta najboljša prijatelja

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
20.06.2022 06:00

Osamljenost v starosti je mogoče premagati na različne načine, tudi s pomočjo domačih živali. Še zlasti psi in mačke znajo zelo dobro vračati ljubezen, preganjati žalost in dolgčas.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stanovalci Doma pod gorco v družbi svoje hišne ljubljenke, psičke Zlatke 
Igor Napast

"Psička Binga sem pred petimi leti posvojila v zavetišču. Od takrat sva nerazdružljiva. Čeprav ne zna govoriti, sem prepričana, da razume vsako mojo besedo," nam je zatrdila gospa Martina, ki smo jo v eni od stanovanjskih sosesk v Mariboru srečali na sprehodu s svojim mešancem, ki je počasi, a zvesto sledil njenim korakom. Kot je še pristavila, si dneva brez svojega navihanca, ki ji vsak dan po stanovanju vztrajno skriva copate, ne zna več predstavljati. "Skupaj hodiva na sprehode, gledava televizijo, posedava na balkonu ... Tudi spiva skupaj, pri čemer Bingo, čeprav ni velik, zavzame skoraj polovico postelje," je z iskro v očeh sobivanje s kužkom opisala 82-letnica. Podobnih Martin in Martinov, ki tretje življenjsko obdobje preživljajo skupaj z mačko ali s psom, je v Sloveniji veliko, mnogi med njimi pa znajo povedati, da se tudi zaradi štirinožca počutijo vsaj deset let mlajši.

Življenje v simbiozi

Vsak lastnik male domače živali lahko začuti, da živalski magnetizem, ki ga je odkril nemški zdravnik Franz Mesmer, ni preživet pojem, ki bi sodil le v njegovo 18. stoletje. Tako so številni znanstveniki v 20. in 21. stoletju ugotovili, da živali starejše ljudi ne le kratkočasijo in jim odganjajo samoto, temveč jih znajo razvedriti tudi takrat, kadar se slabo počutijo. V zameno pa živalim dajejo svojo ljubezen in skrb. Življenje v simbiozi z živaljo starejšim ljudem pomaga, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju, kjer se dobro počutijo, so poudarili znanstveniki v Nemčiji. Američani pa so nedolgo tega dokazali, da je pri starostnikih, ki jim dneve lepšajo psi ali mačke, v šestih letih upad miselnih sposobnosti manjši kot pri tistih, ki hišnega ljubljenca nimajo.

Psička Zlatka je srce doma

Da so psi lahko najboljše zdravilo, hkrati pa učinkovita terapija, ki prežene slabo voljo, nam potrdi tudi Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco v Mariboru. Kot številni domovi za starejše imajo tudi v tem domu hišnega ljubljenca. Bivanje tamkajšnjim stanovalcem namreč popestri ljubka psička, ki sliši na ime Zlatka, za katero Žigon pravi, da je res zlata vredna: "Je srce našega doma. Tako stanovalci kot zaposleni jo enostavno obožujemo!" Zlata prinašalka je v dom prišla pred sedmimi leti, po njo pa se je v Šmarje pri Jelšah, kot se spominja direktor doma, odpravil z delovno terapevtko. Očitno sta imela pri izbiri dobro oko, saj je Zlatka že ničkolikokrat dokazala, da je odlična sostanovalka. Medtem ko na nekatere deluje pomirjevalno, druge poživlja. Žigon pravi, da se eden od stanovalcev na oddelku za dementne samo v njeni družbi razgovori. "Čudovito ju je opazovati, postala sta res dobra prijatelja," je zadovoljen direktor Doma pod gorco.

Umirjeni psi za umirjeno starost

Da puščajo hišni ljubljenci pri starejših močan vtis, je mnenja tudi Darinka Lečnik Urbancl, predsednica društva SLO-CANIS, ki združuje humanitarni društvi: Kinološko društvo za reševalne pse - REPS Maribor in Slovensko združenje inštruktorjev - center za šolanje vodičev in psov spremljevalcev SLO-CANIS. "Prav neverjetno je, kakšna čarovnija se razvije med človekom in psom," pravi Urbanclova. Iz dolgoletnih izkušenj, ki jih ima pri svojem delu s psi in različnimi ljudmi, tudi tistimi s posebnimi potrebami, pravi, da je treba starejšemu skrbniku poiskati pravega psa. Takšnega, ki bo znal sobivati s starejšim človekom, predvsem pa mu bivanje tudi olajšal, olepšal, ne pa otežil. Starejši namreč potrebujejo red in svoj mir, zato sogovornica odsvetuje nakup pasjega mladiča, ki je poln energije in bi nekomu, zlasti če je ta gibalno oviran, povzročal preglavice. "Pes se umiri, ko je star štiri, pet let. To pa je tudi najbolj primerna starost, da si nekdo v tretjem življenjskem obdobju omisli pasjega sostanovalca. Seveda ob pravilni vzgoji," poudari Urbanclova, ki opozori, da vsi psi niso primerni za vse ljudi: nekateri imajo radi starejše, ker so ti umirjeni, spet drugi obožujejo aktivnost in so bolj naklonjeni otrokom in družinam. A pri tem kdo ve kako velike vloge ne igra pasma, poudari dobra poznavalka psov, bolj genetika, značaj psa. Prav tako Urbanclova šteje za veliko napako, da otroci svojim staršem kupijo psa, ker menijo, da so na stara leta osamljeni. Izberejo najbolj živahnega, prepričani, da bo s svojo razigranostjo popestril vsakdan očeta ali matere. Vendar pes, ki zahteva veliko aktivnosti in igre, ki ne zna lepo hoditi na povodcu ali je prehiter za lastnika, vsekakor ni primerna izbira za starejšega človeka. Ta potrebuje umirjenega psa, ki se mu bo prilagajal, hkrati pa ne bo zahteval veliko nege. Zato Urbanclova priporoča kratkodlake pse srednjih velikosti.

Darinka Lečnik Urbancl ima veliko izkušenj pri delu s psi. 
Simona Božič

Kot človek tudi pes potrebuje red

"Če bi se morala odločiti, katera od pasem je najbolj primerna za tretje življenjsko obdobje, bi vsekakor izbrala labradorce, ki so, kot kažejo moje izkušnje pri delu s psi, izredno učljivi. Primerni so tudi pudli in hrti, čeravno za slednje marsikdo meni, da potrebujejo veliko gibanja. A to ni res, saj večino časa porabijo za počitek," nas poduči Urbanclova. Prav tako je po njenih besedah povsem vseeno, ali bomo izbrali samca ali samico, starejšemu lastniku priporoča le takojšnjo sterilizacijo oziroma kastracijo ljubljenca, saj bo s tem posegom žival izgubila nagon in se bo tudi umirila. In kar je najpomembnejše - z vsako živaljo je treba skrbno in razumno ravnati. Starejši pri vzgoji naredijo kar nekaj napak, opozori sogovornica, četudi jih je večina doma že imela ljubljenca. "Pri hranjenju se mnogi enostavno ne morejo upreti psičkovim očkam, ko ta prosi za hrano," opaža sogovornica. Kar pa seveda vodi v debelost in bolezni živali. Vsak - človek in pes - potrebuje svoj red in ritem, je mnenja Urbanclova. V okviru tega se natančno ve, kdaj je čas za hrano in kdaj za sprehod. Prav zaradi tega nameravajo pri REPS-u organizirati posebne tečaje, ki bi bili namenjeni starejšim skrbnikom in njihovim štirinožnim prijateljem. Na tečajih bi se, kot pojasni Darinka Lečnik Urbancl, naučili osnovnih znanj: "Najprej bi se vsi skupaj dobili v društvu, nato pa bi mi obiskali lastnika in njegovega ljubljenca na njunem domu, saj se je treba ukvarjati predvsem s prijetnim in usklajenim sobivanjem med človekom in živaljo." Ko tega dosežemo, še sklene Urbanclova, postaneta človek in pes na stara leta najboljša prijatelja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta