Zmago Gomzi
"O zgodovini plavalnega športa v Mariboru mi je veliko pripovedoval oče Miro, ki je bil dolgoletni sekretar, tudi predsednik Plavalnega kluba Branik. On me je tudi vpeljal v plavanje in tako sem s starejšim bratom Slobodanom v Plavalnem klubu Branik nadaljeval družinsko plavalno tradicijo. Poleti sva plavala in trenirala na Mariborskem otoku, pozimi pa te možnosti nisva imela. Zato sem čez čas, ker nisem mogel trenirati toliko, kolikor sem želel, zapustil plavalni šport in kar desetletje telovadil v TVD Partizan Maribor. Na akademiji ob odprtju Pristana novembra leta 1972 smo tako telovadci skakali s tri- in petmetrskega stolpa," se spominja Smerdu.
Vzgojil številne odlične plavalce
A usoda ga je na neki način kmalu po odprtju Pristana pripeljala nazaj k plavanju. Marca leta 1973 je oče, žal, nenadoma umrl. In zatem ga je profesor Boris Ošlak, ki je bil skakalec v vodo in trener v tem športu, povabil v PK Branik z željo, da bi vzgajal nadobudne plavalce, kar je z veseljem počel do leta 1981.
Začeli so v Dravi
Z današnjega zornega kota, ko na reki Dravi ni skorajda nobenega dogajanja in se v njej nihče več ne kopa oziroma plava, se zdi naravnost neverjetno, da so člani I. slovenskega športnega kluba Maribor, sedaj Zveza Branik, začeli organizirano plavati leta 1919 prav v Dravi. Prva večja tekma na mariborski reki pa je bila 5. avgusta 1928. Z odprtjem kopališča Mariborski otok, junija leta 1930, so plavalci dobili ustreznejše razmere za svojo dejavnost, leta 1948 so se Branikovim plavalcem pridružili skakalci v vodo in vaterpolisti.
Po odprtju kopališča Pristan, novembra 1972, so se razmere za razvoj bazenskih športov v Mariboru še izboljšale, kar so pokazali tudi poznejši dosežki klubskih plavalcev in plavalk in kasneje tudi vaterpolistov. "Dodatni zagon je plavalni šport v Mariboru dobil z otvoritvijo letnega kopališča Tam 11. avgusta leta 1973, toda kopališče je po nekaj desetletjih začelo propadati, po zadnji plavalni sezoni leta 2007 pa klavrno propadlo," obžaluje Miroslav Smerdu.
Za prizadevno delo Cizljeva plaketa
V Mariboru je med mladimi še veliko zanimanja za plavanje, naposled gre za bazični šport, za šport, ki krepi gibalne sposobnosti otrok. "Žal država plavanju še vedno ne nameni dovolj pozornosti, zato se mnogi otroci odločajo za druge športe ali pa si čas krajšajo z mobilniki, tablicami, računalniki ... Maribor ima Pristan, ki je pomemben za razvoj plavalnega športa in tudi za rekreacijo, ima tudi Mariborski otok, ki pa ga zaradi zastarelosti iz leta v leto le krpajo, namesto da bi se lotili celovite obnove, Tamovo kopališče je že dobro desetletje zasuto," z grenkobo razlaga Smerdu, ki je od leta 2011 v ZMŠD Branik aktiven kot predsednik nadzornega odbora.
"Tudi s plavalnim klubom še sodelujem, saj sem po duši plavalec, vendar imam tudi delovne obveznosti. Zato se na plavanje na Mariborski otok in v Pristan zelo redko odpravim. Še največ plavam med dopustovanjem na morju. Moja zaposlitev na delovnem mestu notranjega revizorja v Zavarovalnici Grawe se počasi izteka in bliža se pokoj. Potem bom imel več časa tudi za rekreativno plavanje," je sklenil Smerdu, leta 2012 dobitnik plakete Mirana Cizlja za 40-letno strokovno in organizacijsko delo na področju plavanja.
