Jasmina Cehnar
Študenti Univerze v Mariboru znova častijo pol litra, svoje krvi seveda. V ponedeljek so bili dobrodelni v Štuku, v torek pa svojo življenjsko tekočino darujejo v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, ki mu bodo prispevali skupno predvidoma 200 enot ali približno sto litrov krvi, kar bo zadostilo za dve tretjini tedenskih potreb v mariborski bolnišnici. Krvodajalsko akcijo Častim pol litra pripravlja Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod tem posrečenim sloganom že enajsto leto, sicer pa še dlje, 20 let. Kri je v tem obdobju darovalo od 3500 do 4000 mariborskih študentov.
Čutiš pik in to je to
Namen akcije Častim pol litra je kakopak pridobiti čim več novih krvodajalcev. "Študentom želimo prikazati, da je akcija dobronamerna, da je treba pomisliti tudi na sočloveka in biti solidaren. Ne nazadnje nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval kri," je povedala Mojca Ban, vodja Šoumove krvodajalske akcije, ki je v Štuk znova privabila številne mlade. Med njimi Nino Belec, ki je kri darovala že šestič. "Mama me je že pri 18. spravila na odvzem krvi, obe z babico sta jo potrebovali zaradi operacije. To me je prepričalo, da postanem redna darovalka," je pojasnila 23-letnica. Strahu pred odvzemom ali odpora ne čuti, je dejala, nasprotno, kot študentka biologije jo cel postopek darovanja krvi še posebno zanima.
"Nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval kri"
Rešuje tudi kostni mozeg
Ob tem v Štuku mlade skušajo prepričati tudi za darovanje organov in tkiv po smrti ter za vpis za darovanje kostnega mozga. Zlasti pri slednjem ni takšnega odziva, v enem dnevu krvodajalske akcije pridobijo okoli deset novih imen. "Ko smo začeli to našo aktivnost, je bilo vpisa kar veliko. Zdaj je večina že vpisana, po drugi strani pa je delež ljudi, ki jih je enostavno strah in ne želijo niti slišati o tovrstnem darovanju," je povedala Iva Jajčevič, študentka medicine in vodja projekta Epruvetka.
Hvaležnost za nesebično pomoč mladim je izrazila Erika Kavaš, predstavnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Kot je pojasnila, so njihove zaloge redkih skupin krvi trenutno malo manjše, vendar pričakujejo, da jih bodo še ta teden popolnili, saj imajo načrtovanih več odvzemov kot sicer. V severovzhodni Sloveniji sicer opaža rahel upad krvodajalcev, verjetno zaradi preusmeritve nekaterih v Avstrijo, kjer za odvzeto plazmo plačajo, pa tudi, ker delodajalci niso najbolj naklonjeni odsotnosti svojih delavcev krvodajalcev. Kot je dejala, na državo že dlje časa pošilja razne predloge ukrepov, s katerimi bi lahko domače ljudi motivirali za krvodajalstvo, a posluha (še) ni.
