Barbara Bradač
V manjšem naselju Vrhov Dol pod Mariborskim Pohorjem se ob podpohorski vinski turistični cesti, ki pelje proti posestvu Meranovo, odpre žalosten prizor na ne samo razpadlo, pač pa sesuto pristavo, znano kot Orlica, ki je bila zgrajena v 19. stoletju. Sredinski del zidane stavbe se je porušil, tam zeva velika praznina. Septembra lani se je dodatno porušil še znaten del objekta. Če bo ministrstvo za kulturo ugotovilo, da je stavba tako dotrajana, da bodo dovolili rušenje, pristave lastnik ne bo dolžan rekonstruirati.
- Pristava Orlica je bila zgrajena leta 1834 po vzoru manjših plemiških dvorcev kot gosposka vinogradniška hiša oziroma zidanica šentpavelskega samostana.
- Pristava je bila v lasti Benediktinskega priorata Maribor, danes Benediktinskega priorata svetih Cirila in Metoda Maribor.
- Pristava je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, varovana je kot enota dediščine in nima statusa spomenika.
Objekt drsi, zato bi ga radi odstranili
Pri Štajerskem inženiringu so leta 2017 za investitorja začeli postopek izdelave projektne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta Orlica in pri tem tesno sodelovali z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Izdelati so morali natančen arhitekturni posnetek, ki vsebuje natančne pogoje rekonstrukcije in samo na njegovi podlagi je rekonstrukcija objekta dovoljena in možna. Z idejno zasnovo rekonstrukcije objekta so šli v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vendar pa je iz poročil o erozijski ogroženosti objekta, po geomehanskih in hidroloških raziskavah razvidno, da objekt stoji na izrazito slabo nosilnem in erozijsko ogroženem terenu.
"Za nas bi bilo bolje, če hiše ne bi zahtevali nazaj"
Nove stavbe ni v načrtu
"Ne glede na to, kdaj bi se lotili projekta rekonstrukcije, objekta zaradi geoloških aktivnosti ne bi mogli trajno zavarovati. Tako predvidevamo, da bomo v letu 2019 objekt v celoti odstranili in uredili teren. Za nadaljnje posege je za zdaj prehitro govoriti," so pritrdili besedam priorja pri Štajerskem inženiringu in podali vlogo za izdajo soglasja k odstranitvi objekta v sredini januarja na direktorat za kulturno dediščino, ki je pristojni organ za odstranitve objektov pod kulturnovarstveno dediščino.
Ministrstvo bo o vlogi v kratkem odločilo. "Če se ugotovi, da je stanje objekta tako dotrajano, da se dovoli porušenje, ga lastnik ni dolžan rekonstruirati. Novogradnja je lahko gabaritno pogojena, če je naselje kot tako urbanistično zavarovano kot kulturna dediščina," so pojasnili na ministrstvu. Neuradno smo izvedeli, da naj bi lastniki dobili z ministrstva za zdaj zgolj ustno dovoljenje za rušitev, nove stavbe pa zaradi drsečega terena v Vrhovem Dolu ne nameravajo zgraditi.
Strokovne podlage čakajo na mariborski občini
Zaradi počasnega sprejemanja pravnih podlag spomeniškovarstvene zaščite nepremične kulturne dediščine v Mariboru pristava Orlica ni dočakala višje stopnje varovanja. "Zaradi nespornih kvalitet, upoštevajoč redko stavbno tipologijo in čas izgradnje te odlične arhitekture, gre za izjemno dediščino, zato je zavod v strokovnih podlagah za spremembo občinskega odloka o varovanju kulturne dediščine enoto uvrstil na seznam spomenikov," sporočajo iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer so pripravili seznam predlogov večje zaščite nepremične kulturne dediščine. "Strokovne podlage so od leta 2017 na občini, ni pa še bilo postopka sprejemanja novega odloka, zato ima objekt pravno gledano nižji status zaščite, saj je varovan kot enota dediščine, ni pa še razglašen kot spomenik. Na dinamiko sprejemanja občinskih odlokov po tem, ko smo svoje delo opravili, torej oddali strokovne podlage, naš javni zavod nima vpliva," še pravijo pri ZVDKS Maribor.
Lastnikov ne morejo prisiliti k vzdrževanju
Zakaj so benediktinci čakali z načrti za obnovo stavbe do leta 2017, ko pa bi lahko začeli obnavljati stavbo že mnogo prej? V stavbi so želeli narediti vinotoč, za kar pa so potrebovali lastno vino, kar je bilo možno šele po koncu pogodbe z Univerzo v Mariboru, zato se obnova stavbe tako dolgo ni začela, je pojasnil Wagenhofer. "Če bi pred desetimi leti naredili projekt, bi bili problemi na terenu enaki. Pod obstoječo hišo dela niso mogoča. Pred 200 leti niso imeli predpisov o temeljih, kot jih imamo danes. V zadnjih 50 letih se v hišo ni vlagalo. Za nas bi bilo bolje, če hiše ne bi zahtevali nazaj," pravi Wagenhofer.
Čeprav je pristava vpisana v Register nepremične kulturne dediščine in varovana kot enota dediščine, je to ni zaščitilo pred propadom. "Nimamo neposredne moči, da bi lastnike prisilili k vzdrževanju objektov, lahko pa jih prijavimo Inšpektoratu za kulturo. V danem primeru je v postopku denacionalizacije priorat dobil nepremičnino v slabem stanju," pravi dr. Eva Sapač, odgovorna konzervatorka pri mariborskem ZVKDS za to enoto dediščine.
