Boštjan Lemež je bil te dni prisoten na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Njihova kmetija leži v Zrkovcih in je verjetno tista, ki je najbližja mestu Maribor, pove Boštjan. S kmetovanjem, predvsem z govedorejo, se resno ukvarjajo tri družinske generacije, pohvalijo pa se lahko, da jih zadnja tri leta obiskujejo učenci Osnovne šole Toneta Čufarja s Pobrežja v Mariboru. Poznavalci pravijo, da je kmetija Lemež zelo napredna govedorejska kmetija, ki premore od 100 do 105 glav živine, okrog 360 tisoč litrov mleka letno pa v celoti odda Ljubljanskim mlekarnam (te so pred leti prevzele Mariborsko mlekarno).
Njihova družinska kmetija premore 33 hektarjev njiv in še 10 hektarjev travinja
Starša poklicno kmetujeta
Zelo aktivna sta na kmetiji tudi Boštjanova starša Danica in Ciril Lemež, ki se s kmetovanjem ukvarjata tudi poklicno. Boštjan je kot magister matematike sicer zaposlen na ljubljanskem državnem inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, njegova sestra Lea pa je magistrica zgodovine in pedagogike, a oba rada pomagata tudi na družinski kmetiji, ki je usmerjena predvsem v prirejo mleka in moških telet. Njihove ambicije so, da bi imeli lastno pridelavo mleka, morda tudi sirarno, mlečne izdelke pa bi potem maloserijsko prodajali kar na domači kmetiji. Kot primestna kmetija so edini s tolikšnim obsegom živine v Zrkovcih, a kakšnega smradu z njihove kmetije ni zaznati, pove mladi kmetovalec. Njihov končni cilj je imeti še turistično kmetijo.
Delo v hlevu in matematika gresta skupaj
Kako je (pre)živeti na kmetiji, sprašujemo Boštjana. "Težko, kajti subvencij skorajda ni več. Tudi zato ob delu na kmetiji kot raziskovalec vztrajam v delovnem razmerju. Pravzaprav se mi zdi, da delo v hlevu in matematika gresta dobro skupaj, saj je na koncu treba imeti od ukvarjanja z govedorejo neko računico," pove Boštjan Lemež, ki je kot srednješolec obiskoval II. gimnazijo Maribor, ukvarjal se je tudi s športnim plesom. Boštjan sicer izhaja s kmetije, kjer so se z govedorejo ukvarjali tudi njegovi predniki, kolikor ve, že pred 150 leti, dedek Miroslav Lemež pa je bil tisti, ki je pred približno pol stoletja začel to dejavnost bolj organizirano. Njihova kmetija tako premore 33 hektarjev njiv in še 10 hektarjev travinja, kar je prepotrebno, da lahko nakrmijo vso živino, ki jo imajo. Zadnjih osem let se udeležujejo govedorejske razstave na sejmu Agra v Gornji Radgoni - letos s telico Zimo in bikcem, ki še nima imena, je pa njegovemu očetu ime Peter Hans, tako da bo del imena povezan z očetom bika. Njihova družinska ambicija je imeti čim več bikovskih mater, ki so potem primerne za osemenjevanje s plemenskimi biki.