MTT želijo slaba banka in najemniki

Po neuspešnih prodajah velikega kompleksa nepremičnin v Melju, ki so v lasti nekdanjega tekstilnega podjetja MTT Tekstil, je stečajni upravitelj Milorad Vidović ponudil v prodajo 19 posameznih parcel v Melju. Za nakup nepremičnin je nezavezujoče ponudbe oddalo 12 ponudnikov.

Stečajni upravitelj se bo še pogajal

Kot izhaja iz poročila stečajnega upravitelja, je najvišjo ponudbo oddala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Za štiri parcele ponuja 1,454.400 evrov brez davkov. "Ostale ponudbe so oddali najemniki. Najvišja ponudba je 123.040 evrov," je še zapisal stečajni upravitelj, ki je za Večer napovedal, da se bo z DUTB še pogajal.
"DUTB je v postopku zbiranja nezavezujočih ponudb oddala ponudbo za tri parcele, na katerih je ločitvena upnica, in za dodatno parcelo, ki z ostalimi tremi predstavlja zaokroženo celoto, vse z namenom zaščite vrednosti zastavljenega premoženja. Cilj upravljanja nepremičnine v prihodnje je maksimizacija njene vrednosti," so pojasnili pri slabi banki.
Delno nezainteresiranost za nakup stečajni upravitelj, ki ta zemljišča v Melju prodaja že četrtič, pripisuje tudi dejstvu, da je MTT Tekstil leta 2012 in 2013, torej leto oziroma dve pred začetkom stečaja, oddal strehe treh svojih objektov družbam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektrike iz sonca. Te služnosti za sončne elektrarne se iztečejo leta 2036 oziroma 2038, najemnina zanje pa je bila plačana vnaprej, in sicer za 25 let. Pri večini nepremičnin so sicer vpisane stvarne služnosti (za hojo in prehod), a najbolj pomembni sta prav stvarni služnosti za sončni elektrarni, ki prekrivata praktično vso streho hal v Melju.

UGM se vidi v nekdanjem MTT-ju, na občini še vedno redkobesedni

Na pomembnost poslednjega nezasedenega industrijskega poslopja v mestu, ki je nekoč živelo z industrijo, opozarjajo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) in apelirajo na mariborsko občino, da gre za enkratno priložnost, da ohrani kos industrijske stavbne dediščine mesta in da bo v primeru prodaje po kosih razkosana dediščina uničena. Hkrati pa vidijo možnost, da bi del svoje dejavnosti UGM preselil v del velikega poslopja nekdanjega MTT-ja v Melju, kjer je še zmeraj skoraj nedotaknjena arhitektura Saše Deva in Jaroslava Černigoja. O tem njihovem apelu smo že pisali, a premaknilo se še ni nič konkretno. "Vsekakor si želimo, da bi se zgodila revitalizacija Melja in da bi se s tem ohranil pomemben del industrijske dediščine. Nov prostor za sodobno umetnost pa vidimo kot enega izmed generatorjev ponovne oživitve tega degradiranega območja. Verjamemo, da bo mestno vodstvo prepoznalo pomen takega posega, a o poteku pridobivanja lastnine ali drugih načrtih za Melje nismo obveščeni," je povedala direktorica UGM Breda Kolar Sluga. Jure Kirbiš, kustos v UGM, pa dodal: "Ko me vprašajo, zakaj novi prostori za Umetnostno galerijo Maribor, rad naredim primerjavo z Lutkovnim gledališčem Maribor. To je desetletja delovalo v temni luknji nad sedežem Mariborske knjižnice. Prostori so bili premajhni, dotrajani, tehnološko neustrezni, neugledni, a so se nekaterim zdeli dovolj. Z novim lutkovnim gledališčem v Minoritih lahko vidimo, kaj pomeni ustrezna infrastruktura, ki podpira sposobnosti in ambicije kadra. Programski presežki, velik obisk, ne nazadnje mestotvorni projekti, kot je letni kino Minoriti. No, UGM je še vedno v temni luknji. Zamislite si, kaj lahko ponudi, ko več ne bo."