Orglarska delavnica Maribor v Spodnjih Hočah ima dolgoletno tradicijo, saj je najstarejša delujoča v Sloveniji in deluje vse od leta 1989. Do leta 2014 je nad njenim delovanjem bdela mariborska nadškofija, a jo je po njenih finančnih težavah poslala v likvidacijo, od takrat pa jo vodi Andrej Dvoršak in zanjo skrbi njegovo podjetje Orgle Dvoršak z Destrnika, kjer Dvoršak sicer živi. V delavnici dela 10 orglarjev in mizarjev, ob izdelovanju in popravilu (cerkvenih) orgel pa se ukvarjajo tudi z mizarstvom, kjer po naročilu izdelujejo stilno pohištvo, predvsem za gradove, župnišča, pa tudi za zasebne stranke. Poleg njih sta večji orglarski delavnici v Sloveniji še v Rogaški Slatini (Škrabl) in pa v Cerkljah na Gorenjskem (Močnik).
V povprečju stanejo 160 tisočakov
Andrej Dvoršak pravi, da epidemija koronavirusa nanje sicer vpliva v določeni meri, a za lani in letos že imajo naročila, letno pa pri njih tako ali tako izdelajo največ dvoje orgel, katerih povprečna vrednost je 160 tisoč evrov. Njihov glavni kupec je Rimskokatoliška cerkev, in sicer za verske objekte, saj ima skoraj vsaka slovenska cerkev orgle, med katerimi so nekatere stare tudi po sto in več let. Potem so med naročniki še različne kulturne ustanove, orgle so izdelali tudi za Slovensko filharmonijo, glasbene šole, nekaj malega so med kupci še zasebniki, pove Dvoršak. Strokovnjak za orglarstvo še razloži, da sedaj prevladujejo mehanske orgle, ki so podprte z računalniškimi sistemi in krmilniki.
Zadnje orgle so lani izdelali za cerkev Marije Matere Cerkve na Pobrežju v Mariboru, ki je mnogim znana po svoji sodobni in za cerkve dokaj nenavadni arhitekturi, saj je bila zgrajena šele leta 1995.
Orgle skozi čas
Razvoj orgel seže v razvoj piščali, sledil je razvoj nekakšnih vodnih orgel, pri katerih naj bi voda uravnavala zračni tlak in so bile v Stari Grčiji znane že v 2. stoletju pred našim štetjem. Razvoj je sledil s kovaškim mehom, kjer je zračni tlak uravnaval kovaški meh, saj je bila voda pozimi neuporabna zaradi zmrzovanja. V 1. stoletju so se orgle z Rimljani začele uveljavljati v Evropi. Prve orgle naj bi bil leta 246 pred našim štetjem sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz Aleksandrije. V rimskih časih so jih uporabljali kot spremljavo ob gladiatorskih bojih, na veselicah in v tedanjih bazilikah. Po večstoletni prekinitvi zaradi preseljevanja narodov so spet prišle do veljave v 8. stoletju. Nanje so igrali na srednjeveških dvorih. Zaradi izboljšanja kvalitete orgelskega glasu so jih od 9. stoletja vse bolj vgrajevali v cerkve. Danes so orgle nepogrešljive tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah.
Šestnajsttonske orgle za Koper
"Zdaj pa izdelujemo največje orgle v Sloveniji, ki so sicer iz Švice in jih bomo obnovili, svoje stalno mesto pa bodo dobile v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru, tehtale pa bodo kar 16 ton," pojasni Andrej Dvoršak in doda, da so pred kratkim orgle izdelali tudi za župnijo sv. Petra in Pavla na Ptuju. Sicer pa vse naredijo sami. Kupijo samo tipke in kable. Orglarska delavnica je v zadnjih 30 letih naredila več kot sto orgel, ki so razpršene po Sloveniji in Evropi. Leta 1989 je postala prva delavnica v Sloveniji, v kateri so po več kot pol stoletja obudili izdelovanje mehanskih orgel. Orglarska delavnica v Hočah je zmerom bila kalilnica znanja za izobraževanje orglarjev, saj v Sloveniji takšne šole ni, večina slovenskih orglarjev pa izhaja prav iz te delavnice.
