Poženi srce, postani krvodajalec

Andreja Kutin Lednik
18.03.2019 13:57

Tako bi lahko parafrazirali ime študentske krvodajalske akcije Poženi srce, daruj kri, ki je še kako dobrodošla. A še posebno dragoceni so redni krvodajalci

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
300 enot krvi je "norma" mariborskega transfuzijskega centra. S pomočjo študentom jim kri uspe zagotoviti.
Igor Napast

Pod sloganom Poženi srce, daruj kri študentski svet Univerze v Mariboru že 14. leto zapored organizira Krvodajalske akcije Univerze v Mariboru. Tako študenti ne pridobivajo le dragocenih eritrocitov za Center za transfuzijsko medicino v Mariboru in nato bolnike ter poškodovance, ampak jih akcija tudi vzgaja in spodbuja mlade generacije k večkratnemu darovanju. Kri so lahko študentje včeraj darovali na tehniških fakultetah v Mariboru, danes bodo med 8. in 14. uro kri lahko darovali na Centru za transfuzijsko medicino v UKC Maribor. Akcije pripravljajo skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor, Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor in študenti projekta Epruvetka, ki poteka v okviru Društva študentov medicine Maribor.

Povečana poraba zaradi opeklin

"Krvodajalske akcije izvajamo po planu, ki je podoben lanskemu," pravi Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine s Centra za transfuzijsko medicino v UKC Maribor. Potrebe so večje kot lani ob tem času, opaža: "Letos smo od februarja do marca opazili večjo porabo eritrocitov predvsem zaradi opeklin. Glede na to, da imamo sedaj študentske akcije, predvidevam, da bomo nemoteno zadostili porabi krvi in tako zadostili potrebam v zdravljenju. Tedensko moramo zbrati v Mariboru približno 300 enot krvi."

Igor Napast

Težko jih je zadržati

A poleg dotoka krvi je treba vztrajno negovati in dopolnjevati tudi bazo rednih krvodajalcev, podatki za prejšnja leta namreč kažejo, da se ta baza krči. "Osebno opažam, da mladi pridejo in darujejo kri prvič, težko pa jih je zadržati za dolgo obdobje. Posebno na Štajerskem se mladi velikokrat odločijo za zaposlitev v tujini in zaradi tega nas skrbi, ali bomo lahko redno nadomestili bazo krvodajalcev, ki jih izgubimo vsako leto zaradi starosti," pove Kavaševa. Seveda terja urejanje tako široke problematike predvsem sistemske ukrepe, pri snovanju teh pa morajo pristopiti številne organizacije, ki sodelujejo v organizaciji darovanja krvi. "Če tega ne bo, bi lahko že čez pet let naleteli na težave," ocenjuje Kavaševa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta