Zmago Gomzi
Zadnja avgustovska sobota je ustaljeni datum vseh dosedanjih srečanj in tokrat je v prostore teniškega kluba Pekre privabilo okrog 80 Radvanjčanov. Kot že vrsto let so srečanje začeli s himno, ki jo je na besedilo Branka Valentija uglasbil Štefan Brunčič, začne pa se takole: "Smo pubeci spod Pohorja, prelepega smo Radvanja, v šolo daleč peš smo hodili, pa kako tumasto naredili, vzpenjačo smo gradili, pa se smučati naučili ..."
"V enem od radvanjskih bifejev se je leta 2010 med čvekom porodila ideja o organizaciji srečanja Radvanjčanov, na katerem bi lahko obujali spomine na mladostna leta. Idejo sem vzel resno, sprehodil sem se po večini radvanjskih ulic, zvečer v postelji tuhtal, kje je v otroštvu ali mladosti stanoval ta in ta, si zjutraj vse zapisal - in počasi je nastajal seznam Radvanjčanov. Tistih, ki v Radvanju živijo od otroštva, ki so v mladosti živeli v Radvanju in se pozneje preselili drugam, tudi v tujino, ali pa so se od drugod preselili v Radvanje. Po dveh mesecih je bil seznam nared in na zadnjo avgustovsko soboto leta 2010 je bilo v avtokampu Kekec pod Pohorjem prvo srečanje Radvanjskih pubecov," je zametke neobičajnega druženja Radvanjčanov na nedavnem srečanju pojasnil Branko Valenti, oče tovrstnih srečanj.
Krajani so tesno povezani med seboj
Organizacijske niti je v rokah držal seveda Valenti, Radvanjčan po srcu in duši, ki je ob sebi zbral nekaj sotrpinov, tako da je bila organizacija tudi tokrat brezhibna. "Čeprav je bila velika vročina, se nas je zbralo okrog 80, tudi iz tujine jih je bilo nekaj, kar kaže na to, da smo Radvanjčani zelo povezani in ponosni, da smo s tega konca Maribora. Nisem presenečen, da se nas je zbralo toliko, saj dober glas seže v deveto vas," je razložil Valenti. "V prvih letih so se srečanj udeleževali starejši od 50 let, nato smo mejo starosti povišali na 55, v zadnjih letih pa na 60. Število udeležencev kljub temu narašča, kar predstavlja težavo pri zagotavljanju ustreznega prostora za srečanje, hrane in pijače. Z zdaj še obvladujemo organizacijo, ko bo še več udeležencev, pa ne vem, kako bo," je dodal Valenti.
Velika vročina večine udeležencev ni odvrnila od merjenja moči v športno-rekreativnih panogah in družabnih igrah. Zanje je skrbel Milan Soršak, nekdanji uspešni športnik. "Zaradi prevelike vročine smo izbrali umirjene aktivnosti. Tenisa tokrat ni bilo, smo pa igrali namizni tenis, ročni nogomet in tekli na smučeh po travi. Navijanje je bilo bučno, a tudi smeha in zbadljivk ni manjkalo. Rezultati nikoli niso bili v ospredju - in tudi tokrat ne, čeprav so na najboljše čakali pokali," je razložil Soršak. Darko Krčar je bil že večkrat na srečanjih. "Večino udeležencev poznam, nekatere bolj, druge manj, med vsemi pa se zelo lepo počutim. Ozračje je imenitno, ob okusni hrani in dobri kapljici se sproščeno pogovarjamo, kar je osrednji namen srečanj. Skrbi me le, da bo Valenti nekega dne dvignil roke od organizacije, kar bi lahko pomenilo konec dolgoletne tradicije," je povedal Krčar, ki vsako leto poskrbi, da dobijo udeleženci srečanja spominske majice.
Prvič pa je bil na srečanju Janez Tašner iz znane družine Tašnerjevih, ki so že 65 let lastniki priznanje gostilne Pri lipi. "Že nekaj let sem v pokoju, družinsko dejavnost nadaljujeta hčerka in zet, pomagam jima po svojih močeh - in tudi to je eden od razlogov, da sem se prvič udeležil srečanja. Večino udeležencev poznam, nekateri so bili moji sošolci na OŠ Ludvika Pliberška. Tem za pogovore ne manjka, na plan pridejo spomini, ki bi brez takih srečanj morda utonili v pozabo. Opazno je, da smo Radvanjčani močno povezani," je dejal.
