Sedemdeset let krvodajalstva v Sloveniji: Če ljudje darujejo, je preskrba s krvjo dobra

Mineva 70 let organiziranega prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Prva terenska krvodajalska akcija je bila namreč izvedena 9. marca 1953, je povedal Boštjan Novak, strokovni sodelavec Rdečega križa za krvodajalstvo. V 70 letih je bilo odpovedanih le 12 krvodajalskih akcij, v glavnem zaradi plazu, žledu in poplav. Sedem krvodajalskih akcij pa je bilo v minulih letih odpovedanih zaradi korone. "Sicer potekajo nemoteno. In v teh letih je prišlo na krvodajalske akcije že 6 milijonov 330 tisoč krvodajalcev. Vsak mesec jih potrebujemo vsaj 8000. Letno okoli 95.000 oziroma okoli 40.000 litrov krvi. V naše vrste pa želimo pridobiti nove, mlade krvodajalce, ki bodo v prihodnjih letih glavni nosilci preskrbe s krvjo v Sloveniji. Prva akcija v letu je 3. januarja, zadnja 31. decembra," je še povabil Novak. Na vprašanje, kakšna je preskrba s krvjo, pa je odgovoril, "dobra, če gredo ljudje na krvodajalske akcije, in slaba, če ne gredo".

V soboto bo v Veržeju srečanje krvodajalcev Slovenije, kjer bodo tudi obeležili 70-letnico delovanja. Med drugim bodo v Osnovni šoli Veržej izvedli krvodajalsko akcijo, kjer bodo zbrali 70 enot krvi od svojih zaposlenih in prostovoljcev. "Javnosti želimo pokazati, da aktivno sodelujemo in damo tudi kak svoj odstotek krvi zdravstvu. To je edina dejavnost, kjer ni čakalnih dob, deluje vsak dan v letu, treba se je samo naročiti. Zato hvala vsem, ki pomagate, da vir varne krvi nikoli ne presahne," je še dejal Novak.

Avto Krka kot zgled v gospodarstvu

Tokrat je tiskovna konferenca potekala v prostorih Avta Krka na Zagrebški cesti, saj so se s tem podjetjem povezali in priredili prvi promocijski dogodek za krvodajalstvo, ki jih bodo odslej organizirali večkrat, je napovedala Tatjana Verstovšek, članica uprave Avta Krka. Podjetje, ki ima že večletno krvodajalsko tradicijo in spodbuja to humanitarno dejavnost med svojimi zaposlenimi, tem pa so za zgled lahko tudi lastniki, je tako ponudilo prostor, da so prostovoljci Rdečega križa lahko obiskovalcem (pričakovali so kakšnih 300 ljudi v celem dnevu) predstavljali krvodajalstvo, omogočali so tudi ugotavljanje krvnih skupin ter prikazovali tehnike oživljanja z defibrilatorjem. Vsakdo se je lahko vpisal ne le med krvodajalce, temveč tudi med darovalce organov. Ali pa doniral prostovoljni prispevek za Rdeči križ.

"Upam, da se bodo tudi druga podjetja odzvala na tak način," je Tatjana Verstovšek pozvala kolege iz gospodarstva. Ob tem je poudarila, da Avto Krka od nekdaj podpira krvodajalstvo in da prostega dne po krvodajalstvu nikakor ne štejejo za absentizem, temveč kot nekaj dobrega, zato tudi ne pričakujejo dodatnih spodbud države, kvečjemu bi si želeli dodaten prost dan za zaposlene krvodajalce, kot je to bilo nekoč.

Vsak lahko potrebuje kri

"Velike delovne organizacije lahko zelo pomagajo pri zbiranju krvi, sploh če imajo široko mrežo po državi," je dodal Metod Dolinšek, sekretar mariborske enote Rdečega križa. In poudaril: "Kri lahko vsak od nas kadarkoli potrebuje. In brez zadostnih zalog krvi niti najbolj sodobno zdravstvo ne bo sposobno zagotavljati ustreznega zdravljenja."

Dolinšek je spomnil, da tudi program letovanj Rdeči križ opravlja skoraj enako dolgo, kot je organizirano krvodajalstvo, 67 let, in letos ga širijo tudi na letovanje starostnikov. Sicer je Rdeči križ najstarejša in največja prostovoljska organizacija v Sloveniji, v tem koncu države deluje že 140 let. "Tukaj skoraj vsakemu šestemu prebivalcu zagotavljamo neko obliko pomoči. Želeli pa bi več energije posvečati tudi dejavnostim, ki so pomembne za vse, to so krvodajalstvo, prva pomoč ter pomoč družinam in starostnikom," je sklenil Dolinšek.