So banke postale prijaznejše? Vsekakor.

Z bančništvom imam sicer opravka že več kot dve desetletji, a se po zaslugi sodobne tehnologije v banki fizično nisem znašel že vsaj deset let. Elektronsko in v zadnjih letih mobilno bančništvo sta poskrbela, da sem bančno poslovalnico ohranil le še v spominu. Nato pa je napočil čas za naslednji korak v življenju, ki od mene zahteva več denarja, kot ga ta hip premorem. Potreboval sem stanovanjski kredit.

Po opravljeni domači nalogi (beri: internetni raziskavi v lastni režiji) je sledilo spoznanje, da bo treba v banko – v živo se (baje) namreč lahko z bančnikom izpogajaš za še odtenek ugodnejšo obrestno mero.

Pri šestmestnih številkah pa prav vsaka drobtinica prav pride, kajne? Po odločitvi, kaj obleči, mimogrede, ubral sem pristop »business casual«, sem kar malce prestrašeno odkorakal do bančne poslovalnice. Vendarle nisem vedel, kaj me tam čaka.

Temeljita preobrazba

Šok je sledil že takoj po vstopu v banko. Slika iz spomina, ki je premogla materiale, kot so marmor, inoks ter medenina, in pretežno hladne barve, katere so zelo neposrečeno sovpadale z bančnimi okenci z nameščenimi pregradami (da, včasih so banke pogosteje ropali), ni bila niti približek tega, kar so sedaj zrle moje oči. Omenjene podobe so zamenjali les in fotelji, banka je kar naenkrat postala bistveno bolj odprt prostor. Hladne barve so zamenjali topli odtenki, iz stropa je slišati nežno glasbo. Hudiča, kaj naredi celo desetletje, sem si mislil.
Razmišljanje o tem, da je danes banka bolj podobna moji dnevni sobi kot pa kakšnemu uradu iz osemdesetih, je prekinil bližnji bančni uslužbenec.

Poudarek na učinkovitosti

Omenjeni uslužbenec je očitno opazil šokiran izraz na mojem obrazu in prijazno pristopil – na način, kot drugje tovrstni pomočniki pomagajo manj spretnim in starejšim občanom. S pogledom sem namreč iskal vrsto – ni je bilo. Ljudje so sedeli za mizami in opravljali svoje naloge. Bančni uslužbenec mi je pojasnil, da v tej poslovalnici strankam ni potrebno čakati v vrsti, ne vedoč, kdaj bodo prišle na vrsto. S pomočjo posebnega »vrstomata«, ki mi je serviral listek s številko, sem lahko precej natančno ocenil, kdaj bom prišel na vrsto za pogovor z bančnikom.

Otroški kotiček v banki je ob mojem obisku tako sameval. Sem pa zato z zanimanjem zavil do knjižnic polic in se lotil listanja knjig in revij – to sicer počnem tudi pri (zobo)zdravniku. No, prav podrobno se izboru literature vendarle nisem mogel posvetiti, saj sem bil že na vrsti. Očitno so bančniki učinkoviti in hitro opravljajo svoje delo.

Upal sem, da bo tako tudi v mojem primeru. Bančnik je hitro uvidel, s kakšno stranko ima opravka. Vendarle sem prišel povsem pripravljen, zato je pregledal in potrdil mojo analizo. Pogajanja glede obrestne mere pa so verjetno poskrbela, da sva bila oba zadovoljna. Jaz vem, da bom na račun prihranka iz naslova nekoliko nižje obrestne mere postavil še vrtno uto. Banka pa zato tudi ne bo bankrotirala.

Drugačen pogled

Od svojega obiska sem moral več prijateljem pojasniti, kako sem prišel do ugodnega kredita. Še bolj začudeno pa so poslušali mojo zgodbo o tem, kako je banka postala prijaznejša. Priznam, če bi me dva tedna nazaj vprašali, kaj si mislim o banki, bi bilo moje mnenje precej drugačno. Govoril bi vam o »uberizaciji« bančne panoge in o tem, kako se bančne storitve spreminjajo v ikone na pametnem telefonu in da bodo bančne poslovalnice izumrle. Po zadnjem dogodku pa nisem več prepričan v to. Banke iz opeke očitno še niso rekle zadnje besede. Uspele so ustvariti dobro uporabniško izkušnjo in občutek domačnosti. To pa je prav tisto, kar danes šteje.