Športna zveza Maribor (ŠZM) je odpovedala dogodek Športni vikend Maribora, ki je bil načrtovan za prihajajoči konec tedna, 3. in 4. junija. Za izvedbo nimajo denarja, ker jim občina letos ni nakazala še niti evra, prav tako ne nobenemu športnemu društvu. Mestni svetniki so sicer sprejeli proračun, niso pa se strinjali z načrtovanimi podražitvami, na katerih je vodstvo občine zasnovalo proračun. V občinskem "žaklju" je za zdaj tako manj prihodkov, posledic pa ne bo čutil samo mariborski šport, ampak tudi kultura in sociala.
Prekipelo jim je
Pri ŠZM so včeraj presenetili z odločitvijo, da 33. Športni vikend Maribora zaradi "negotove finančne situacije ŠZM, ko v danem trenutku še nismo prejeli odločbe glede sofinanciranja programov in prireditev s strani Mestne občine Maribor, odpovedujemo". "Mariborski šport od decembra ni dobil niti evra. Dejansko je športu tudi prekipelo," se je odzval predsednik ŠZM Tomaž Barada. In še izpostavlja, da je odpoved športnega vikenda tudi glavno sporočilo mariborski občini, da je financiranje športa v občini v krizi, saj kljub sprejetju proračuna in programa športa še nimajo zagotovljenih nobenih sredstev, niso prejeli odločb o financiranju, kaj šele sklenili pogodb. "Glede na situacijo je prav, da se vsem mestnim svetnikom in medijem pove, da je mariborski šport v veliki krizi, da nimamo denarja in je težko reči, kam bo ta barka plula," pravi Barada in je jasen: "Športnega vikenda enostavno ne moremo izpeljati." V ŠZM se zavezujejo, da če bo finančna situacija čez čas dopuščala izvedbo, bodo dogodek izpeljali jeseni.
Barada dodaja, da prireditev Športni vikend Maribora sicer ni tak finančni zalogaj, da je ne bi mogli organizirati sami s pomočjo sponzorjev, ampak so to naredili že za prireditev Športnik leta. To so prav zaradi pomanjkanja denarja in pozno sprejetega proračuna Mestne občine Maribor organizirali komaj maja in ne januarja, kot je bilo v navadi. A na prireditvi jih je župan Saša Arsenovič glede financiranja pomiril, "da bo vse v najlepšem redu in da gre mesto naprej". A se je mu zalomilo na seji mestnega sveta pretekli teden, ko mestni svetniki niso podprli vseh predlaganih podražitev.
Plavalni klub Branik na nitki preživetja
Mečkanje z letnim programom za šport je sicer v mariborski občini že dolgoletna stalnica. "Vendar še nikoli ni bilo tako, da konec maja nismo vedeli, pri čem smo," je izpostavil Darjan Murko, predsednik Atletskega društva Štajerska. V društvu so sicer še toliko finančno stabilni, da lahko tudi z zakasnjenim financiranjem izvajajo programe, vendar ne več dolgo. "Potrebujemo informacijo, ali denar bo ali ga ne bo, ker celega leta zagotovo ne bomo preživeli brez tega, da bi drastično dvignili vadnine, česar ne želimo," je izpostavil.
V še posebno veliki stiski so v Plavalnem klubu Branik, ki je skoraj v celoti odvisen od denarja občine. Zanjo denimo izvajajo 57 tisoč evrov vreden program Naučimo se plavati. Čeprav se projekt zaključuje, zanj še niso prejeli plačila, učitelje plavanja tako plačujejo s svojim denarjem, za druge obveznosti pa ga zmanjka. "V ta program je vključen tudi Marprom, ki prevaža otroke, in že opozarja, da nas bo dal v izvršbo. Mi bomo še kak mesec lahko preživeli, potem pa bomo morali zapreti," je pojasnil Silvo Lipošek iz Plavalnega kluba Branik.
"Mariborski šport od decembra ni dobil niti evra"
Ne samo šport, rezi tudi v kulturo in socialo
Podžupan občine Samo Peter Medved, ki ga je novica o odpovedi dohitela v Rimu, se strinja, da je zaradi situacije financiranje mariborskega športa v krizi. In ne samo športa. "Dejstvo je, da bodo odločitve na mestnem svetu zarezale tako v neobvezne vsebine športa, kulture in sociale. Če imamo neko vrečo, moramo najprej financirati obvezne vsebine, neobvezne vsebine gospodarski javnih služb pa se ne bodo mogle financirati v tolikšni meri. Žal. Kljub sprejetemu proračunu, kljub zaključenemu razpisu za šport," pojasnjuje. Ne bodo torej zarezali samo v šport, v plačevanje trenerjev in stroškov za uporabo športne infrastrukture, ampak tudi na druga področja. "Zarezalo se bo tudi v kulturi, pri programih Narodnega doma, socialnih programih, kot je materinski dom. Mestni svetniki se morajo zavedati, da bo odločitev, takšna ali drugačna, imela posledice. Sami pa morajo presoditi, katere posledice so primerne za mesto," napoveduje. "Priča smo neverjetnim podražitvam energentov, vseh mogočih stroškov in neki čudni situaciji v mestnem svetu, ki je v prejšnjem mandatu ni bilo. S tem ko se zavračajo dobro pripravljena gradiva strokovnih služb, da je treba nekatere cene uskladiti, se dela nepopravljiva škoda in ogroža dejavnosti, ki niso obvezna občinska služba. Ljudje premalo vedo, da ni samoumevno, da mestna občina financira kup programov tudi na socialnem in kulturnem področju. Zato je treba prevzeti odgovornost in cene dvigniti tam, kjer jih je cela Evropa," pravi župan Arsenovič. Upa, da bosta nadaljevanje seje mestnega sveta in izredna seja 8. junija vsaj malo zmanjšala strahove. "Preferiram izvzem krožno kabinske žičnice iz financiranja občine. Apeliram, da bi sprejeli službe prilagoditve cen, ki so nujne, drugače bodo trpele neobvezne vsebine, ki so pa za mesto Maribor izredno pomembne," pa dodaja podžupan.
Ob denar Narodni dom, Mariborska knjižnica, Lutkovno gledališče ...
Razburjeni so tudi v mariborskih kulturnih institucijah, kjer pa so že seznanjeni z obsegom rezov. Kot je pojasnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, občina javnim zavodom konec preteklega leta ni izplačala zadnjega, novembrskega zahtevka, konkretno njihovi instituciji 86.000 evrov. "Letošnji proračun nam bodo zmanjšali za znesek, ki nam ga lani niso izplačali. To se ne dogaja samo v kulturi, ampak tudi v športu, sociali. Bolj ne moremo krčiti, sploh pa ne sredi leta," je izpostavil Rukavina.
V še bolj nezavidljivi situaciji so v Lutkovnem gledališču, saj mu je občina s to potezo proračun zmanjšala za 110 tisočakov, kar predstavlja sedmino njihovega celotnega proračuna. "Ta znesek se nam res pozna, še posebej, ker bomo imeli letos znatno višje materialne stroške," je Katarina Klančnik Kocutar, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča, pojasnila, da morajo letos pokrivati podražitve in prvič tudi celoletne stroške s Sodnim stolpom in objektom Tri babe, ki so ju prevzeli lani jeseni. Medtem je Mariborska knjižnica ostala brez 40.000 evrov. "V luči dviga cen energentov je to velik problem, v zadnji tretjini tega leta nam bo, če se ne najde rešitev, zmanjkalo denarja za obratovalne stroške," je povedal Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice. Direktorji javnih zavodov so se sicer že obrnili na občino in župana, s katerim imajo prihodnji teden sestanek.
V petek sestanek občine in športnih društev
Športni klubi težko čakajo na petkov sestanek z vodstvom občine, na katerem pričakujejo konkretna pojasnila, kdaj in predvsem koliko denarja jim bo odmerjeno, krčenja programov pa si ne želi nihče. "Največji problem je, da ne vemo, s čim operiramo. Neke stvari smo za letos načrtovali, če tega ne bomo imeli finančno pokritega, sta samo dve možnosti - ali zmanjšamo ali ukinemo del programa ali najdemo sredstva drugje: iz poslovanja, sponzorstva ali trženja raznih storitev," pa je komentiral Matej Planinc, predsednik NK Tabor. "Pričakujem, da si bodo dovolili, da bodo sredstva za šport zmanjšali, čeprav verjamem, da ni možno, da se bo vodstvo občine samo odločilo o zmanjšanju sredstev glede na to, da jih je mestni svet potrdil. Zagotovo pa pričakujem zmanjšanje sredstev," je pesimističen Tomaž Barada. Podžupan Samo Peter Medved pritrjuje, da Športna zveza Maribor in društva še niso prejeli denarja, čeprav je razpis zaključen in imajo pogodbe na mizi, in pojasnjuje: "Ker virov prihodkov glede na sprejeti proračun ni, bomo morali razmišljati o delnih odločbah, kjer pa obstajajo ta trenutek še pravni pomisleki." Napoveduje delno financiranje športnih društev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
